|
Anonimen -> Tiha želja (19.10.2006 14:19:20)
|
Takole je. Imam dva čudovita sinčka, ki ju ljubim z vsem srcem in z vso svojo dušo. Sta središče mojega sveta in moja največja sončka. Imam tudi čudovitega moža, pridnega, je čudovit oče, skratka smo srečna družinica.
Torej kaj me potem muči.
Od kar pomnim sem si vedno želela imeti otroke in v meni je bila vedno tiha želja, da bi imela vsaj eno hčerkico. S partnerjem sva se že pred prvim otrokom zmenila, da bova imela dva in potem konec. Prvi je bil sin, strašansko zaželjen in neskončno ljubljen. Ko sem drugič zanosila pa sem si zelo želela punčko. Pa je zopet prišla "punčka z lulčkom". Ko sem med nosečnostjo izvedela, da bomo imeli še enega fanta sem bila malo razočarana, pa vendar sem videla kar nekaj pozitivnih stvari v tem (bratca imata več skupnih inetersov, lažje se skupaj igrata, oblačil ne bo potrebno ne vem koliko novih,...). Ko sem rodila drugega sina, sem ga seveda v trenutku vzljubila.
Vendar pa se sedaj vedno bolj v meni nekje zadaj oglaša tiha želja po mali pupiki, ki bi jo lahko cortkano oblačila, ji delala čopke, skratka z njo počela punčkaste stvari. Pa vendar bo verjetno ta želja ostala neizpolnjena. Rsnično sva z možem rekla, da imava dva otroka dovolj. Imamo se fino. Pa tudi s ta drugim smo imeli kar nekaj težav na začetku in v bistvu nimam želje ponovno vse to preživljati. Tudi finančno in prostorsko bi šlo malo težko s tremi otroki.
Pa vendar. Kako se sprijazniti s tem, da se mi želja ne bo uresničila? Ali tudi katera od vas čuti podobno?
Pa tudi, če se slučajno kdaj v prihodnosti odločimo še za enega otročka? Pa bo spet fantek? Seveda bi tudi tega ljubila z vsem srcem, pa vendar......
Prosim, ne me narobe razumet, svoja sinova ljubim bolj kot svoje življenje, nobenega ne zamenjam za najlepšo in najbolj pridno punčko na tem svetu. Upa, da sem napisala dovolj razumljivo. Zanima me vaše mnenje in če ima katera podobno "željo", ki bo verjetno ostala neuresničena.
Hvala, ker ste si vzele čas in prebrale moj post.
Pozdravček
|
|
|
|