ko nič več ne more biti slabše

ko nič več ne more biti slabše (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Težave z zanositvijo

Sporočilo

Isabell -> ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 9:02:08)
Drage zbrane. Kaj tako hudega sem naredila? Pred dvema letoma sva se z možem poročila in se kar takoj odločila za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Tega pa od nikoder. Šla sva na preiskave in po letu dni preiskav so nama ugotovili naslednje: pri meni: - PCO, nepravilna oblika in majhna maternica - v letu dni ni bilo videti niti samega folikla pri možu: -aglutinacija Dr. Reš nama priporoča ICSI, vendar pa že opozarja, da je le 20 % možnosti. Solz več ne dohajam. Stara sem 25 let in podvozje me uničuje. Kaj naj naredim? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Anonimen -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 9:23:17)
Draga Isabell! Najprej obriši solzice in zadihaj!Vem, da je težko pa vseno poskusi na stvari gledati z lepše strani. Tukaj smo in so dekleta,ki se prav tako trudimo po več let za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in vsaka od nas se je že zlomila oz. je imlea težke trenutke ampak pomembno je da se pobereš in najdeš srečo, ki je vsepovsod okrog tebe!! Imaš partnerja,ki te ima rad saj si želi s teboj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], pomisli na sonček, ki te greje in se zaradi njegovih žarkov počutiš bolje, pomisli na sve lepe stavri, ki verjamem, da jih boš našla, če boš le dobro odprla svoje oči. Tukaj te bomozmeraj podpirale in zmeraj boš lahko potožila, to se ne boj, je pa bolje zate da osmislš na vse tegobe in začneš živeti življenje namesto da ga objokuješ! Resnično ti bo lažje, verjemi, govorim iz lastnih izkušenj....tud midva se že trudiva 2 leti, čaka me že 2. IVF ampak ob pomoči prijateljev, predvsem punc na RR in mojega [sm=love.gif] je postalo to čakanje manj naporno in predvsem sem si zamotila misli in sedaj sem srečna s tem kar imam in vem, da me nekje čaka moja sreča, tako kot tudi tebe Isabell!! Želim ti, da solzice zamenja smeh in da boš moč, da se boš borila za svojo srečo!! Srečno[sm=rozica.gif]

Anonimen -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 9:30:49)
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Žal mi je da za tvoje slabe novice[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. vendar ne obupaj, verjemi še naprej, da vama bo uspelo. To da ti je Reš napovedal 20% je lep rezultat. Midva sva k njemu pršla zdrava in nama je tudi napovedal 15-20%. Kasneje nama je našel 2 vzroka, pa kljub temu rinem naprej in upam oz vem, da nama bo vseeno uspelo. Enkrat bo, če ne zdaj pa čez kak mesec ali leto. Tak je pač procent pri icsi in ivf (če si zdrav ali pa s problemi), vendar to še nič ne pomeni, kajti lahko ti uspe v prvem poskusu, lahko v 2. Mnogim je uspelo takoj, tako da lepo pozitivno razmišljanje in želim vama da vama rata[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] takoj. Mislim, da pri vama kljub takim napovedim ne bo hudega dobit [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Tudi takim je ratalo, zato se samo psihično in fizično lepo pripravi na postopek, ker je res ubijajoč. Lahko pa se nam pridružiš v forum upamo skupaj; IVF, ICSI septemberčice, oktoberčice. Če boš le rabila kakkržno koli pomoč, podporo, ramo za zjjokat, nasmeh, vprašanje, karkoli..... vpraši, ker skozi postopek se pojavi neverjetno velik vprašanj, dvomov, skrbi in je lepo, če te nekdo razume, če je nekdo, ki ti lahko pomaga. Dobrodošla[sm=smiley31.gif] in z vrhano lopato optimizma naprej, boš videla, da vama bo uspelo.[sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]

Isabell -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 9:39:58)
ah poopsie, najraje bi te kar objela. Krasna si. Res imam čudovitega moža, ki mi kar naprej govori, da imava eden drugega in sva si samozadostna. Otroček bi nama vse skupaj polepšal, a če ne gre, nimam kaj razmišljati okoli tega in s tem trpinčiti sebe in v srce zbadati njega. Vendar jaz vse skupaj uničujem. Padam v filme z otroci, ljubosumna sem na tiste, ki jih imajo, jezna sem nase in ves svet okoli mene. Pa vem, da nisem edina, pa vseeno se tako počutim. Sploh ne morem verjeti, kar sem vse skupaj napisala, da sem. Nikoli nisem bila to niti v mislih neprijateljev, kaj šele da bi bila vse to, pa vendar sem to postala. Monstrum, pošast, da lahko čutim tako.... ne morem odpreti srca za druge, me razumeš? Kar zajeten krog prijateljev je nosečih prvič ali pa že tretjič, pa nisem vesela za njih. Razumeš kako daleč je priracala ta moja glava? Medtem, ko sem bila pravi spodbujevalec za otroke in nosečnice malo manj kot v rokah nosila po stopnicah navzgor, sem sedaj v položaju, kjer jih nočem gledati, ker vem, da jih ne bom gledala lepo. In niso one krive. Vem. Še bolj mi gredo one na živce, ko mi rečejo: Saj bo ljubica, kmalu. Ker njej je lahko to izustit, ker ga nosi in upam, da ga donosi. Res. Vse je narobe. Nič ni prav. Jaz sem velik strašljivec injekcij. Prav vsakič že ob pogledu nanjo omedlim. Ratam bleda in adijo.. slabost, in 30 minut rabim, da pridem k zavesti. ICSI = en kup injekcij. Nič, ne vem več. Glava me boli in oči so težke, boleče in rdeče. Hvala ti res. Isabell

Anonimen -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 10:00:03)
Joj isabel[sm=rozica.gif], tudi ja verjemem vate da bo enkrat, pa še nimam otrok in se mučim 4 leta. Kar se pa inekcij tiče, sem bila strahopetec kot ti, ampak ko sem bila v postopku, sem komi čakala da se prvič piknem, kar oči so se mi zaiskrile, ker sem vedela da grem v novo upanje. V prvem psotopku mi jih je dragi dajal, je mal lažje, da prebiješ led, naslednji postopek pa je bil kar moj, sama inekcije, sama na UZ, sama na punkcijo. Bilo je hud, ampak vse za naše pikice, ker nam naše upanje daje tolk moči, da počnemo stvari, za katere bi si mislil, da jih ne boš nikoli sposobna naredit. Upanje nas drži pokonci in vsak postopek je novo upanje. Žalost, potrtost pa nas itak spremljata na vsakem koraku. So in še bojo trenutki, ki te bojo pahnili po tleh, vendar potem spet pridejo trenutki veselja in radosti. In moramo se naučit živet za te slednje trenutke. V vsem slabem moramo videt neki dobrega, vsak neuspeh nas mora ojačat, da gremo v novo upanje z večjim srcem. So padci in vzponi, veselimo se vzponov in pozabimo na padce.[sm=rozica.gif]

Isabell -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 10:13:32)
Miška ljuba, prijazna... Ko bi imela v sebi vsaj toliko optimizma, da vama s poopsie rečem vsaj eno dobro upanje. Pa nimam. Še ne. Mogoče v prihodnosti. Še včeraj sem verjela, da bom nahranila lačne, in ustavila vojne - nisem tekmovalka za Miss, še z daleč ne- pa po včerajšnjih izvidih o vsem tem zarjavelem podvozju sploh ne verjamem, da se lahko še iz srca nasmejem. Dr. Reš nama je dal list o ICSI in rekel naj premisliva. Pa tako težko razmišljam sedaj. Hvala, hvala. Love you both. Isabell

Anonimen -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 10:20:44)
Isabel za to si moraš vzet čas in res premislit, kajti postopek res ni kar tako. Veliko živcev stresov in tudi lepih trenutkov. Pogovorita se s partnerjem, ker bosta oba vpletena v to, oba bosta jokala, oba s veselila, oba bosta čustvena. Pa prav je tako, ker brez partnerja je težko. Potem pa ko boš zbrala dovolj moči 8lahko pa že prej), pa res preberi vsaj kak post na upamo skupaj ivf, icsi in boš videla hude trenutke (tudi me nismo tako močne zmeri) in lepe trenutke. Mogoče ti bo pomagalo in boš lažje šla skozi to kalvarijo, če boš delila občutke z ostalimi. Lahko pa da si oseba, ki pa raje sama premleva vse občutke in tudi tako je prav. Kar tebi paše, ker moraš it res ćimbolj sproščen in neobremenjen v to.

Anonimen -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 10:34:11)
Isabell[sm=smiley31.gif], fino je da daš vse negatvine občutke iz sebe in če ti to pomaga potem se izoči, vzemi si čas in prebolevaj, pogovarjaj se z dragim in iztisni to iz sebe potem pa v nov dan z nasmehom na obrazu. Poznam te občutke, ki jih čutiš, poznam bolečino, ki ti omrtvi srce, ko vidiš otročka, poznam besede: saj bo...ali sprosti se, poznam čakanje vsak mesec, ko upaš, da se tokrat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]ne bo prikazala, poznam vse to, draga Isabell in verjemi mi, da si s takim početjem samo škoduješ. Sebe mučiš in zapiraš pred ljudmi,ki te imajo radi. Rada bi ti ublažila bolečino pa jo boš na žalost morala sama. Sama moraš spoznati, da moraš postati močna, da moraš marsikaj požreti in pozabiti, da moraš včasih pozabiti na[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in močno željo! Če se tako slabo počutiš pomisli kako to počutje deluje na tvoje telo..sigurno ne dobro, si pod stresom, psihično utrujena in takšno počutje ti škoduje , ne samo psihično, tudi telesno.V prvi vrsti se moraš veseliti življenja in veseliti prihodnosti le tako boš lahko pripravljena za oploditev in potem na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Če se boš takole počutila mes ICSI , to vsekakor ni dobro. Za ta postopke so moraš počutiti sproščeno, veselo, napolnjeno z energijo in predvsem s pozitivo, le tako je lahko postopek uspešen. Zato posmili nase, pomisli kaj je dobro zate, bodi egoist in se postavi na prvo mesto in se vprašaj, če se želiš takole počutiti!! Ko boš imela težke trnutke se pogovarjaj, ampak prosim poberi se!! Kar se tiče inekcij pomisli na to kaj ti te inekcije lahko prinesejo...madonca boš pa ja zbrala pogum[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]..sej ne bo hudo boš videla...določene stavri pač potrpimo zato, ker je na koncu vredno vsega truda! Isabell javi se še kaj in upam iz srca, da se boš bolje počutila. pozdravček poopsie

srki -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 11:21:06)
Isabell, ne morem vedeti, kaj se dogaja v tebi, lahko ti rečem samo, da kljub vsemu ne obupaj. Tudi jaz poznam punco, ko je izgubila vse upanje, ko se je že čisto vdala v to, sicer je imela druge probleme, kot ti, vendar ji je uspelo in sedaj ima že 2 sončka. Drugače pa[sm=smiley31.gif].

bskrle -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 14:38:47)
Me je kar stisnilo, ko sem prebrala. Pravijo, da ko ne more več iti na slabše, gre lahko le še na bolje. Z možem se razumeta, sta razmeroma mlada, zaupajta sebi, pa tudi medicina lahko pomaga. To je vajina življenska pot, vajin križ (če smem uporabiti to oguljeno besedno zvezo) ... ti pošiljam objem

kapica -> RE: ko nič več ne more biti slabše (17.10.2006 20:23:14)
Isabell, Misek in Poopsie sta ti ze veliko povedale. Jaz bi samo se povdarila, da si glede na to kar si opisala,trenutno enostavno izcrpana. Prazna, ne mores vec razmisljat, vse vidis samo crno in mislis da si edina ki ji gre tako slabo. To je normalna reakcija na tvoje izvide oz. na to kar je G rekel. Sedaj imas glavo polno vsega, po drugi strani pa prazno, ker ne mores vec trezno razmisljat. Kar sedaj pod nujno rabis je cas. da se ti vse novosti vsedejo, da lahko v miru premislis oz. da nekaj casa sploh ne razmisljas. Ampak se enostavno prepustis toku, se zjoces, pomiris in potem naprej nacrtujes. Vem da je lahko reci ampak tezko narediti. Bos videla , cez par dni bo svet spet prijaznejsi in imela bos novo voljo za nove podvige. Samo verjeti mores, ne obupat. Postopek ki te caka je samo pot do tvojega cilja, glej na to kot sreco, da sploh se imas nekaj moznosti in ne kot nekaj najtezjega kar obstaja, ker to ni. Zelim ti veliko veliko poguma, moci in vere, da bos tudi ti drzala svojo strucko v narocju! [sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif]

Isabell -> RE: ko nič več ne more biti slabše (18.10.2006 10:31:24)
Res ste zlate Poopsie, Mišek13, Srki, Bskrle, Kapica[sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif] Ljudi ne maram kaj preveč, a moje delo obsega samo delo z ljudmi, zato ga opravljam rutinsko z nasmehom in prijaznim glasom. Takoj, ko se je treba enemu posvetiti malo več časa, me že kopa znotraj. A prav to moje delo me je včeraj zapolnilo z neko čisto mislijo in sem redko sploh pomislila na moj problem. Mož je včeraj zvedel, da njegov prijatelj umira zaradi raka. Res sem lahko vesela, da vsaj živim, če že ne živim po pravilih. Ali ni to grdo. Zakaj moram videti nekaj hujšega, da se potolažim s svojim problemom? Katastrofa sem. Upam, da ne bom kaznovana za svoje grde misli. Lahko me je pa sram. Mislim, da bo bolje. Vem pa da me bo vse skupaj še podiralo. Ampak tukaj ste ve boginje moje, da kljub vašim problemom razširite roke ženskam podobnih ali istih problemov, da ožamete majice mokrih od naših solz in si še mokro oblečete, da ne spustite bolečih solz na tla. Da kljub vašim dolgoletnim brezuspešnim mučenjem, imate še dovolj energije in pozitivne misli za vse nas, nove. Obožujem vas. Upam, da bom tudi jaz stala kmalu na tej strani in s sočutjem sprejemale ženske. Zdaj zaenkrat se še sama ne morem sprejeti. In tudi se nič ne mudi. Vzela si bom toliko časa kot ga potrebujem. Ne bom pa pretiravala, da ne nanosim svojih bolečin še vsem bližnjim. Tukaj sem. Všeč mi je. Ostala bom. Zlate ste. Isabell

Stran: [1]