|
AnBan -> vsega po malem :) (10.10.2006 11:13:42)
|
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
http://www.elek.bydg.pl/flash/likeu.swf
Črni humor...
Nekega popoldneva se je bogat odvetnik vozil v svoji limuzini, ko je ob
cesti zagledal dva moška, ki sta jedla travo. Padla sta mu v oči, zato je
naročil svojemu šoferju naj ustavi ter izstopil, da bi zadevo pobliže
raziskal.
Prvega moža jevprašal: ''zakaj jesta travo?''
''Nimava denarja za hrano'', je odgovoril revni mož.
''Zato morava jesti travo''.
''Če je tako, potem lahko greš z menoj in ti bom dal jaz jesti'', je
odgovoril odvetnik.
''Ampak gospod, imam tudi ženo in dva otroka.
"So tamle pod drevesom'', je rekel prvi mož.
''Naj pridejo zraven'' je odgovoril odvetnik.
Potem se je obrnil k drugemu ubogemu možu in mu rekel:''tudi ti pojdi z
nami''.
Drugi mož je s preplašenim glasom dejal:
'' Ampak gospod,tudi jaz imam ženo in ŠEST otrok!''.
''Tudi njih pripelji'', je odgovoril odvetnik.
Vsi so vstopili v avto, kar ni bilo enostavno niti za tako velik avtomobil,
kot je limuzina.
Ko so bili končno na poti, se je edenod ubogih mož obrnil k odvetniku in mu
rekel:
''Gospod, preveč ste prijazni. Tisočkrat hvala, da ste nas vse vzeli s
seboj!'
'Odvetnik je odgovoril:'
'Ni za kaj, to sem storil z veseljem.
Prepričan sem, da vam bo všeč moja parcela.
Trava je visoka skoraj pol metra''.
Slab dan za smrt
V nebesih je precejšnja gneča, zato se je Bog odločil, da bo malce spremenil kriterije za sprejemanje novih duš. Od jutri opoldne, je ukazal, smejo v nebesa spustiti samo ljudi, ki so tistega dne, ko so umrli imeli zares slab dan. Ob 12.01 naslednjega dne je prišel pred nebeška vrata prvi umrli.
Angel, ki je stal pred vrati, se je spomnil novih navodil in mu rekel:"Preden te spustim notri, mi moraš povedati vse o dnevu, ko si umrl."
Prav, je rekel možakar in začel:" Že nekaj časa sem sumil, da ima moja žena ljubimca - da ga vsak dan med odmorom za kosilo pripelje v najino stanovanje v 25. nadstropju in tam z njim spi. Zato sem šel danes tja, da bi ju ujel. Planil sem v stanovanje in ga začel preiskovati. Toda možakarja nisem in nisem mogel najti. Polgola žena je kričala name in skoraj sem že odnehal, ko sem se ozrl proti balkonskim vratom in zagledal tipa, ki je samo še na konicah prstov bingljal z našega balkona. Kako si drzne misliti, da se lahko skrije pred mano! Stekel sem na balkon in mu skakal po prstih, dokler ni padel. Žal pa je pristal v grmovju, ki je ublažilo njegov padec in zato ni umrl. To me je še bolj razbesnelo, zato sem stekel noter, da bi zagrabil prvo, kar bi mi prišlo pod roko, in to vrgel nanj. Po čudnem naključju je bilo prvo kar sem zagrabil naš hladilnik. Iztaknil sem vtikač iz vtičnice, hladilnik porinil na balkon in ga potisnil čez ograjo. Padel je 25 nadstropij globoko in tipa zmečkal! Bil sem tako razburjen, da me je zadela kap in sem umrl."
Angel je mrzlično razmišljal. Pravzaprav je možakar res imel slab dan in šlo je za zločin iz strasti. Tako je slednjič rekel, dobrodošel v nebeškem kraljestvu, in ga spustil noter.
Nekaj hipov kasneje je prišel pred vrata drug moški in tudi ta je moral opisati svoj dan. "Ne boste verjeli." je začel. "Na balkonu svojega stanovanja v 26. nadstropju sem telovadil, ko me je zaneslo in sem padel čez ograjo. Na strečo sem se s prsti ravno ujel za balkon pod mojim. Tedaj pa je iz stanovanja pridrvel neki norec, začel preklinjati in mi skakati po prstih. Padel sem, a sem pristal v grmovju, zato nisem takoj umrl. Ležal sem tam v hudih bolečinah in gledal, kako je tisti norec na balkon pririnil hladilnik in ga vrgel name. Zmečkal me je in tako sem umrl."
Angel se je ob koncu zgodbe potihem zabaval, naglas pa je rekel, dobrodošel v nebeškem kraljestvu, in možakarja pustil noter.Čez nekaj trenutkov pride k vratom tretji možakar in začne pripovedovati svojo zgodbo.
"Predstavljajte si tole: popolnoma gol sem sedel v hladilniku...."
DUHOVNA POT
Naš predsednik je v tem letu
dosti potoval po svetu,
v želji da bi ga popravil,
pa je ves denar zapravil.
Vlada mu ga več ne da,
češ da naj bo kar doma.
Kaj je revežu storiti,
če bi hotel še kam iti?
Naj se vozi na motorju?
Naj gre z barčico po morju,
naj z balonom gre po zraku?
Naj se raje pelje v vlaku
ali sede na kolo?
Naj gre peš , dokler bo šlo?
V stiski pa se mu razkrije
moč duhovne energije:
To je vendar strašna sila,
ki ti da nevidna krila,
z njo človekova zavest
gre lahko povsod brez cest,
z njo lahko odslej potuje
hitro in zastonj na tuje!
Pa je sklenil, da ostane
fizično v mejah Zaplane
in da potoval bo stalno
v duhu le, transcendentalno.
|
|
|
|