lelaval
|
IZVIRNO SPOROČILO: lelaval Pri nama je tako, da sem jaz verna, moj pa ne, a ga to ne moti. Tudi poročena nisva, če pa bi se, pa se sam želi poročit cerkveno. Najini otroci so vsi krščeni - sva se oba strinjala s tem, starejša oba hodita k verouku (in še zelo rada, k mašam pa le hčerka, sina pa ne siliva) - je bil moj predlog, da bi hodila, ker mislim, da od tam odneseta to, da v življenju ne bosta hudobna, bosta znala pomagat, ne bosta nevoščljiva (ne pa z namenom, da morata bit ful verna). In moj se je s tem strinjal. Lani je šla hčerka k obhajilu in to je bil zanjo dogodek, kot poroka. Staršem pa nikakor ne bi pustila, da bi odločali, kaj in kako bova midva počela z najinimi otroki. Kaj pa če bi bil tvoj proti temu? Potem bi se pogovorila in našla nek skupen kompromis, nikakor pa ne bi obveljala moja želja, če se moj z njo ne bi strinjal. Polona 31 - nisem mislila dobesedno, da jih cerkev in vera učita, da ne smeš bit hudoben, škodoželjn,... ampak še moj je rekel, da jim škodit ne more, pač pa lahko samo kaj koristnega odnesejo. Predobro vem, da smo starši tisti, ki smo odgovorni za vzgojo svojih otrok. Pa tista, ki piše, da jim vzamemo vse nedelje zaradi maš - ne, ni res - moja otroka gresta k maši, če sama želita. Sin pa ima vsako nedeljo nogometne tekme tako, da že zaradi tega ne more k maši (na dveh koncih pač ne more bit, je pa tam, kjer sam želi). Mojo hčero je veliko v zvezi s cerkvijo zanimalo, še preden sem jo sploh vpisala k verouku. Sama nisem imela Svetega pisma in je mojo mamo nafehtala, če ji ga da, ker jo ful zanima in bi ga rada brala. In ga tudi je. Pa še danes ga velikokrat vzame v roke, brez, da ji kdo kaj omeni. Vprašanje oz. predpostavljeno je bilo, da stari starši hočejo, da je otrok krščen, ne pa, da pljuvate po nas, ki svoje otroke vzgajamo tudi v duhu cerkve. Ne, svojih otrok ne silim v cerkveno vzgojo- ta je del mene, mojega otroštva in otrokom pokažem, kako sem jaz to doživljala - sploh adventni čas (adventni venček), pričakovanje Miklavža, Božička in okraševanje stanovanja v tem času, pa Velika noč - priprave nanjo, in potem veselje ob darilih. Marsikdo pa je med vami, ki sedaj obtožuje, ker svoje otroke versko vzgajam, sami pa vsako leto hodite za Vse svete na pokopališče in se tam kitite z največjimi ikebanami ter polnim grobom sveč, ne veste pa , da je to cerkveni praznik in, da je namen popolnoma drugačen. Prav tako je za Miklavža in Veliko noč. Sem sigurna, da neverni otroci tudi kaj dobijo od Miklavža (sploh, če je to kje zastonj - predvsem v večjih supermarketih), in prav tako jedo šunko in še kakšno jed za Veliko noč, čeprav pravega pomena Velike noči ne poznajo.
_____________________________
V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.
|