|
Pikabu -> RE: Oktober 2006 (8.11.2006 21:39:06)
|
Ojla.
Končno sem spet nazaj. Včeraj je bil precej pester dan, pa mi ni uspelo, da bi se kaj oglasila, sem mislila, da bom zvečer kaj napisala, pa ŠOK: internet NE DELA. Tokrat pa mož ni bil nič kriv. Že prej nam je večkrat povezava nagajala, pa tudi z modemom menda ni bilo vse v redu. Sva čez noč ugasnila in sem mislila, da bo zjutraj že v redu, pa še vedno NIČ. Mi je bilo tokrat močno huje kot zadnjič. Oba sta spala, lahko bi v miru vse prebrala, kaj napisala, pa nič. Kličem moža, kaj naj naredim, pa pravi, naj kar pokličem na telesat. Kličem tja in pravi, da bodo pri njih pogledali, sicer pridejo k nam. In res se je kar kmalu na naših vratih pojavil serviser, ki je ugotovil, da je modem zanič in da potrebujemo novega. Mi da telofonsko, kam naj pokličem in jaz vsa zagreta res takoj kličem in se kar zmenim, da pridem iskat. Tako sem danes prvič šla sama z obema z avtom, šli smo do Bleda. Tja smo prišli ravno v času malice, tako da bi morali več kot pol ure čakati in smo šli nazaj do Lesc, kjer je Ema uživala na igiršču, potem pa spet nazaj po modem. Doma preizkusim, če novi modem dela, pa še vedno nič. Sem si rekla, OK, pa počakam na moža. Ko je on prišel, še vendo ni delalo nič, potem se je pa lotil še napeljeve, nimam pojma, kaj je delal, skratka uspelo mu je in zdaj vse dela. Upam, da je zdaj res konec teh prihog z nedelovanjem.
Muki, prav jokala sem zraven, ko sem brala, kaj se vam dogaja. Čisto sem se vživela v to, kaj doživljaš. Bodi pogumna, vem, kako je težko, pa vendar za Ivo je bolje tako. Upam, da Neža kmalu pride domov in bosta potem nadoknadili vse zamujeno. Pa predvsem ti želim, da ne bi bilo potrebno še z Ivo iti tja.
Maxica, to je pa res grozno, kar se ti je zgodilo. Mene so pa ob odhodu domov opozorili, da se lahko kaj takgea zgodi, je rekla sestra, da sicer redko, ampak da morajo opozoriti.Upam, da se ti čim prej vse uredi.
Dobrodošli Naja in ženkica, veselo čvekanje. Naja, jaz sem tudi septembra rodila in sem tukaj, tudi tebe ne damo.
Amazona, [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za 4 tedne, mi jih imamo pa šest. A veš, da je Ajda rojena ob isti uri kot Maks, se pravi, da sta čisto točno 14 dni narazen po starosti. Pa hvala za kompliment glede pisanja. Meni se pa vedno zdi, da tako zabluzim, da nihče ne ve, kaj sploh hočem povedati. Pa [sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif] za uspešen dan. Jaz imam na trenutke res slabo vest (sedaj še bolj kot pri Emi), ko pogledam po dnevni sobi, kuhinji, pa je vse nametano. Zdaj, ko je Ema, je še huje. Ona je zelo pridna in se sama zamoti, to pa tudi pomeni, da vse, kar je možno navleče na sredino dnevne sobe ali kuhinje, res je grozno za pogledat, včasih niti nimaš kam več stopit. Potem pa še v kuhinji posoda ostane, ker je pomivalni stroj poln, pa na mizi je cel kup reklam, ki prdino dan za dnem prihajajo. Zdaj sem se tako navadila, da ko gre Ema spat in če je Maks priden (pomeni, da spi ali je vsaj zadovoljen v ležalniku), potem grem na hitro pospravit: zmečem stran reklame, izpraznim pomivalni stroj in pospravim vso posodo, pospravim Emine igrače, posesam, pometem in če mi še kaj časa ostane, kaj malega skuham, odvisno, kaj si planiram za kosilo. Kakšen dan je "ta hitro", pa potem ni potrebno prej kuhati. Ko pa sta otroka zbujena, gremo ven, se igramo, pojemo, pogovarjamo, doma sem zaradi njiju, oz. zaradi Maksa in ima to absolutno prednost. Če pa Maksu ne paše biti v ležaniku, ga vzamem k sebi in greva skupaj ležat, on se umiri, jaz pa tudi počijem zraven. Pa tudi kakšen dan pride, ko enostavno ne morem še pospraviti, pa četudi Maks spi, grem sama počivat, da pridem malo k sebi, da sem jima potem spet na voljo, ko se zbudita.
Gaya, pojdi si prebrat nazaj svoja sporočila. Ravno o tem si pisala eni drugi. NISI slaba mama, če je ne moreš dojiti, za njo narediš vse, da je njej dobro, če to pomeni, da ji daš umetno mleko, ker je to zanjo dobro, potem nimaš kaj imeti slabe vesti. Vztrajaj s pristavljanjem, vmes pa dodajaj, kolikor boš pač mogla. Drugače se pa sezam kupi tudi v navadnih trgovinah, na Jesenicah v Merkatorju ga imajo, ne vem pa točno kje, ampak meni ga je možek kupil (še pri Emi), tako da ga zagotovo imajo. Tiste, ki ga pijejo, res pravijo, da pomaga, meni je preveč zanič, sem poskusila, pa mi ne gre dol, zato zdaj pijem samo čaj za dojenje. Res se ne sekiraj, bodi vesela, da se Gaja lepo redi, da ni lačna, da ji lahko tako pomagaš. Bova se kakšno rekli, ko se vidiva, ti kar pogumno naprej.
Nekje ste pisale, da Muki doji in bere pravljice obenem. Verjetno imaš Muki v albumu sliko, to se tudi pri nas zelo dobro obnese. Ema zdaj že kar sama knjigo prinese, da naj ji berem medtem, ko Maks je. Pa tudi to smo že probali, da sem dojila Maksa, z drugo roko pa Emi nosila v usta, ker je imela kuhano in je bil čas, da gre spat. Vsega se navadiš.
Pesmice: jaz sem hodila v srednjo na vzgojiteljsko. Enkrat sem dobila pri glasbi oceno dve, ker nisem znala besedila ene pesmice na pamet, sicer sem pa imela same petice in mislim, da lahko rečem, da sem kar obvladala glasbo. Joj, kako sem bila jezna in govorila, da itak pogledaš v knjigo, ko učiš otroke otroke novo pesmico, zdaj pa hočem Emi in Maksu kaj zapeti, pa se po prvi kitici ustavi. [sm=zmeden.gif] Pa spet penim, zakaj se takrat nisem bolj pridno učila besedila pesmic.
Naš mucek: ga ni več. [sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif] Zdaj mi kar ni vseeno, mi je bila že zelo všeč ta misel, da bomo imeli žival pri hiši. Jaz bi sicer rajši imela psa, če bi lahko izbirala, ampak je bil tudi ta mucek zelo dobrodošel. Je pa bil očitno preslaboten, tako da noči ni preživel, pa je bil na toplem, za jesti je dobil, samo se zgleda ni dalo nadoknaditi od prej. Je pa pri nas res zelo neugodno za živali, ker smo čisto za cesto, pa tudi nobenega prostora ni okoli hiše, za psa sploh ne, ker ni prostora za pesjak. Pa vse preveč se radi potepamo, ob živali bi bilo pa to težje. Če pa pomislim, kako mi je bilo hudo, ko sem izgubila Dino (psičko, ki smo jo imeli, ko sem še živela pri starših), je pa bolje tako, ker me res vsaka taka izguba potre.
Zdaj grem pa vse neprebrane ZS-je prebrat, pa vaše albume pogledat. Upam, da bo Maks še spat toliko časa, sicer pa gledam lahko tudi z njim v naročju. Mirno noč vam vsem želim, pa jutri lep dan, poln novih prijetnih dogodivščin.
|
|
|
|