|
caillou -> RE: kazen - v sobo (27.3.2007 9:15:22)
|
Ker mi je že dolgo jasno, da skrb za drugega otroka ne pomeni skrb za prvega plus še za enega, ampak skrb za prvega, pomnoženega z deset.
Mič, to je v končni fazi eno in isto.
In ker mi je vsaj približno jasno, da "bomo že nekako, če smo poskrbeli za enega, bomo pa še za drugega", ni realnost, ampak nepoznavanje lastnih omejitev in sposobnosti; in izgovor, da je otrok naporen, le izgovor, porojen iz lastne utrujenosti in neznanja in zelo redko realnost.
No vidiš, pa smo spet tam. Tvoja lastna izkušnja, ki je tuja moji logiki (vsaj sedaj). Po prvem otroku sem bila podobnega mnenja in ker je bil splet okoliščin tak, da sem pri prvorojenkinih sedmih mesecih ponovno zanosila (tokrat po naravni poti), sem se odločila da otroka obdržim. Pa so bile v glavi tako kot pri tebi kristalno jasne zadeve. V trenutku treh sekund sem se zresetirala in glede na to, da prihaja še nekdo, začela na vse skupaj gledati drugače. Kakšne lastne omejitve in sposobnosti ? JIh ni bilo več in ko je prišel drugi otrok, se ničesar ni množilo, ampak delilo. Tudi skrbi.
Ja otroci so naporni, pa še kako so naporni in kako smo šele mi naporni. Kaj ti nisi nikoli ? In lepo te prosim, če starši potarnamo o naših razbojnikih, smo nevedni in živimo v sanjah ? Kaj nimamo pravice tudi do take realnosti ?
Mič, krasno te je brati, vendar ti lahko rečem, da je vseeno pri teh stvareh praksa malček drugačna.
No ja, mene je življenje presenetilo in presenečenje mi je odprlo še tisti del materinstva, ki je bil zame zavestno vsaj začasno "ga nikoli ne bo".
In ja iz goreče želje po enem otroku, se s partnerjem odločava za tretjega . Če nama bo narava prizanesla, bomo v prihodnosti mogoče spet zibali. Mič, upam da se nekoč premisliš in tebi podobni starši tudi, sicer pa spoštujem tvoje mnenje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] .
|
|
|
|