Anonimen
|
moja izkušnja je takšna: midva imava tri,: punca, fant, punca, za tretjega sem navijala jaz, moj se je "samo" vdal v usodo , ne, če ne bi bil za to, tretjega ne bi imeli, septembra sem bila naročena na sterilizacijo, konec avgusta sem ugotovila , da sem noseča dva meseca, splav ni prišel v poštev, mogoče, če bi bila noseča en mesec, ampak ne verjamem... z možem sva se sprva težko sprijaznila z novim družinskim članom, do sedaj so bili načrtovani in dogovorjeni, potem pa se nama zgodi: nemogoče je mogoče, ali v prevodu: zarečenega kruha se največ poje. saj je žalostno, ampak priznati moram, da želje po četrtem ni bilo! stanovanjski in avtomobilski problem imamo rešen, mož dobro, jaz slabo zaslužim, odločitev za tretjega otroka ni bila prevelika dilema, želja je prevladovala pred financami, za četrtega pa je dilema bila, ne zaradi financ, saj so relativne, ampak zato, ker nisem/nisva imela želje po otročku. ampak brez skrbi, sedaj sem že vesela nosečnica, vsem eno
|