maliva
|
Uf, kaksen odziv! Najlepsa hvala vsem! Sva se z mojim lubijem temeljito pogovrila o vsem, tud napisala pluse in minuse za moznost da ostanemo oziroma da gremo. Prevladali so plusi - da gremo. Veliko vec pridobimo, saj bi oba (predvsem pa sine) radi v zivljenju poceli se kaj drugega kot pa trosili energijo za ljudi, ki so sami sebi dovolj in najbolj pametni in ne rabijo biti nic prilagodljivi. Predvsem je prevladalo dejstvo, da sva z mojim ze prevec na koncu z zivci in da se nobenemu ne da se pol leta ukvarajat s prevzgojo moje mame, se raje posvetiva vzgoji sincka... Pa se nujno ni, da bi nama pri mami ratalo... Saj vem, mama je mama in oce je oce. Dokler nisva dobila otrocka, sem bila jaz njuna familija, sedaj pa smo se mi zdi se malo v tem... Spostujem jo in to zelo. Tista krava v mojem postu, kot sem jo imenovala... Ne bom se zagovarjala, sam to lahk recem, da se ze odkar sem doma na porodniski obremenjujem samo z mamo, vse se suce okrog nje kot da je ona tista, zarad katere sem zdajle doma. In ker se tud z nobeno prijateljico nisem pogovarjala o tem varanju, mi je vsa jeza udarila tukaj ven... Na zalost opazam, da sem res ze proti koncu z zivci in ko gremo kam za nekaj dni in se umaknemo iz njenega dosega, opazam, da se tako fajn z mojim sprostiva, se veliko smejemo in se res posvetimo le nam trem. Tko da res hvala vsem, da ste izrazli mnenje, tud pluvali ste vmes en po drugem ... Ste pa s tem nakazali tud na nekaj negativnih strani, ce ne gremo vstran. Prevec nama pomenijo tisti dobri obcutki, ki se porodijo samo kadar nismo tukaj. Tako dalec je prislo.. LP!
|