OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI

OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja

Sporočilo

sonckaa -> OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 17:08:42)
pozdravljeni! oglasam se vam z prošnjo po nasvetu ali izkušnji s svojimi otroki, čeprav vem, da niso vsi isti. naj povem, da sem pomoč iskala že pri pedopsihiatru, ki mi je enostavno odgovoril: zakaj bi se on ubadal s šolo, če ve, da bo nekdo-torej jaz-pregledal torbo, zvezke, beležil datume kontrolk in preverjanj itd, in, da če se ne bo hotel učiti, se jaz lahk postavim na glavo. no ne vem to je bilo njegovo sicer dokaj smiselno razlaganje torej na kratko: sem mama 2 fantkov starih 11 in 6 let. dobro leto dni sem ločena od njunega očeta in nekako pol leta živi z nami novi partner. težave s šolo starejšega pa se vlečejo še od prej. če ga ne opomnim na učenje se ne bo učil, če mu ne pregledam zvezkov in slučajno najdem kaj zabeleženo za domačo nalogo, je pač ne bo naredil. če mu kaj naročim več ali manj da si naj pospravi sobo, tega ne bo naredil dokler ne pridem iz službe in seveda zagledam sobo v istem stanju kot je. ne bo se umival ne bo si zložil stvari v omaro, čeprav mu zložene prinesem v sobo. nikoli ne bo povedal resnice iz prve, ampak bo vsaj 3x poskusil z lažjo...ne vem zakaj je tak. a ko pride do kazni kot so prepoved gledanja tv, računalnika ali tudi igranje na dvorišču, ker pač delo za šolo ni narejeno, stoka kako mu nič ne dovolim kako on mora vse, mora nosti smeti v kontejner itd. kako naj pristopim? eni pravijo da naj ga pustim da sam skrbi za solo ampak snov se bo nakopicila in kaj potem? matematika mu ze tako ali tako dela tezave! problem je, da se veliko vkljucuje v nase zivljenje moja mama, ki ima non stop pripombe glede mojih vzgojnih prijemov, dokler res kaj takega ne uspici, da tudi njej prekipi! zdaj se je recimo odlocil,da kosila v soli ne bo imel. a kaj se je zgodilo na prvem rod. sestanKU? takoj sem morala pocakati in razrednicarka me je opozorila, da naj pac uredimo prehrano, ker je fant hodil lepo na kosilo, a tega doma ni povedal. jaz delam 12 urne turnose dnevne in nocne tako da kosilo ni vedno bilo pripravljeno. zdaj se trudim to postimati ne spim tako dolgo iz nocne ali pa prje skuham pa grem spat ali skuham kaj takega dan prej #"na zlico" da lahko potem mirno spim. OBUPANA SEM DO KONCA! VEM DA NI NEUMEN, DA SI NE ZAPOMNI ALI KAJ PODOBNEGA AMPAK TO PRESEGA MEJE ZDRAVEGA RAZUMA. NOBENEGA DOGOVORA SE NE DRZI VEDNO IMA NEKE SVOJE STIH PROBE NE VEM PROSIM POMAGAJTE!!!! [image]http://www.mama.si/forum/templates/subSilver/images/spacer.gif[/image]

Marogica -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 17:30:46)
SIcer sama nimam izkušenj s toliko starim otrokom, vendar bi jaz poizkusila s takšnimi metodami, kjer bi fanta "predramilo in ga "bolelo". Torej, najprej razmisli, kaj ima fant rad. Npr. računalniške igre, risanke...karkoli in ga začni tako kaznovati, kadar stvari, ki jih zahtevaš, ne bo uredil. Torej, ni naredil npr. domače naloge, pa pač ne bo gledal dan ali dva njegovo najljubšo oddajo po TV. Tako, bi pač nadaljevala in se tega STRIKTNO držala, da bo fantek ugotovil, da misliš resno in ne poznaš heca. SEveda pa bi se najprej z njim vsedla in mu to, kaj nameravaš, tudi povedala. Tako, da bo "obveščen", kaj ga čaka v primeru neuboganja/neizpolnjevanja tvojih zahtev. Mislim, da se da s tako metodo kar nekaj doseči.

tinica -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 17:39:42)
Veš kako pri nas je enako imam dve mlajši sestri ena je stara 12 let druga pa 10 let in tudi nimata nobene odgovornost. Moja mama mora starejšo skoz preganjati naj se gre učiti, naj naredi nalogo pospravlja tako ali tako ne, še za pit si ne more narediti sam, če pa ji kaj rečeš pa je že ogenj v strehi, pa kako smo krivični. To je pač začetek pubertete, upamo pač na boljši. Kar se pa tiče prehrane obe imasta kosilo v šolo, ampak ta starejši pač nič ne diši in gre jest tja kdaj se ji pač ljubi. Takšni so pač otroci, pomojem nekakšne velike odgovornosti pač ne moreš od njih pričakovati. Kar se pa šole tiče je pa res fajn, da vsaj vedo kdaj imajo nalogo in kdaj se morajo učiti. Pusti mu kdaj, da bo v šolo šel brez naloge in da bo dobil kakšen minus pomojem mu to tudi ne bo všeč. Lp, Tina

bskrle -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 18:55:40)
Tvoj otrok dosti živi sam, brez nadzora, saj ti ogromno delaš, ker moraš. Oče je odsoten, novi partner pa ne more/ ne sme tako hitro prevzeti nadomestne vloge. zAČARAN KROG. Verjetno otrok v šoli deluje neurejeno (ni pripravljen, ne zna, nima nalog) in se ne drži dogovorov. Otrok potrebuje stalen nadzor, nekoga, ki bo vzgojno ukrepal vsak dan. POIŠČI SI POMOČ PRI DRUŠTVU KATOLIŠKIH PEDAGOGOV ali pri Skali. Pokliči Žorža, mislim, da vsak torek ob enih sprejma klice, drugače se pa pozanimaj na radiu Ognjišče. Skratka, nekoga, ki ti bo pomagal. Kaj pa oče?

Primoza -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 19:34:21)
Lahko da vam je mama učinkovito zbila avtoriteto, tako da otrok stanje izkorišča.

Gina -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (3.10.2006 20:09:06)
IZVIRNO SPOROČILO: bskrle Otrok potrebuje stalen nadzor, nekoga, ki bo vzgojno ukrepal vsak dan. Evo, tole je bistvo vseh bistev! Ukvarjati z otrokom ne pomeni zabavati ga, ampak mu pomagati najti pravo pot. Vzgoja je hudo naporna zadeva in človek včasih joka zraven, ko mora kakšno stvar izpeljat, tako zelo težka je, tako boli, ko otroku nekaj odpoveš, ne dovoliš, se ti strašno smili (bolj kot ti nejmu). Potem so še otroci zelo različni, en takoj razume, v prvo, drugi nit v stoto še ne čisto...amapk...verjemi mi, ogromna razlika je, če nekdo zna ukrepat in ukrepa, ali pa če čaka, da bo minilo in samo dopoveduje otroku in dopoveduje. nikoli ne mine potem to, samo na slabše gre. Puberteta je pa še sploh grozno zahtevno obdobje, ko otrok še toliko bolj preizkuša. Zelo težko bi verjela, da se boš lahko vsega držala, ampak poskusiš pa lahko. Imeti moraš jasna pravila in se jih dosledno držat. Npr. v zvezi s pospravljanjem. Jasno mu povej, da če bo pospravljeno ali odnešene smeti ali karkoli pač hočeš od njega, preden prideš domov, da ne bo tisti dan smel nikamor, ker tisto ni bilo narejeno. Hkrati se nič ne razburjaj. Pojdi do njega in ga pelji do tiste reči, kar mora narediti. In čakaj toliko časa, dokler ne bo vsega naredil. Poleg tistega, kar mora narediti, mu še kaj dodatnega naloži, da bo drugič razmislil, če se mu tisto splača - namreč ignorirat te. To ponavljaj čisto vsak dan in nikoli ne pozabi izpeljat dodatne posledice - nič ven tisti dan (ali kaj drugega pač) + nekaj še dodatnega naredit. Brez skrbi da ga bo minilo, samo če boš bolj vztrajna od njega. Grem stavit, da zdaj nisi tega tako počela. Kar se tiče zlaganja reči v sobi, pa podobnega. Ali se nehaj sekirat, pa zapri vrata njegove sobe in je to njegov problem, ali pa naredi tudi s to rečjo točno tako, kot sem zgoraj napisala za odnašanje smeti. Sistem je čist simpl.- Samo naporen, ker se ga je treba držat, biti dosleden, nepopustljiv. Otrokovo nerganje ti mora iti čez eno uho notri, čez drugo ven. Jaz rečem mojemu otroku, ko reče da nikomur ni treba nič delat, pa da noben ne verjame, da zaradi tega, ker je zamudil pol ure, ne sme en teden ven, ker mu ne zaupam, da se bo pravi čas vrnil - pa reče, da sem obupna in da nobena mama ni taka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image](toitak vsi rečejo), no, jaz mu rečem, da ok, da če on tako pravi, da bo pa že držalo, da sem pač grozna, da taka sem in bom ostala, ker ga imam rada. Ti moraš samo vztrajat na posledicah. Saj si mu dovolj dolgo razlagala. On na razlago ne sliši. Razume, zelo dobro razume, kaj bi ti rada, ampak mu ni do tega, da bi ti ustregel. On rabi malo bolj odločno roko, trdne meje. Predvsem pa rabi hujšo posledico, kot jo dobi zdaj. Kaj pa je hudega mamino sitnarjenje, tuljenje in nerganje poslušat?? Celo če ga kresneš, to ni zanj kaj posebnega.To ni kazen, niti posledica. Tista stvar, ki se mu zgodi, ko nekaj narobe naredi, mora biti bolj huda od tega, kar je napačnega srtoril, če želiš, da drugič ne bi spet poskusil, ali se splača. Nikoli se ne sme splačat neke prekrške delat. Tvojemu se očitno splača. Ni mu dvakrat za razmislit ali bo kaj nareidl ali ne, saj mamica itak kaj dosti ne reagira, nič hudega se mu ne zgodi. Razmisli zakaj ti nisi delala neumnosti? Ker si se bala posledic. Tudi on se jih mora začeti bati, ni druge, žal. Potem šele mu lahko pride v kri, da se mu tudi moralno zdi ok in prav. Ne dela v šoli. Prva stvar, ki jo moraš narediti je ta, da mu preložiš odgovornost. Ti si svojo šolo naredila. on je tisti, ki mora svojo. Kaj je najbolj važno? Ocene najbrž. Ko bo dobil prvo zanič oceno ali ko boš našla prvo sporočilo, da ni naloge, mora spet biti posledica. Dokler ne popravi ocene, ne sme niti na računalnik niti gledat nobene tv - mora se učit. A bo znorel od tega? Bog mu pomagaj, pa naj. Samo vztrajat moraš, in mu razložit, da tisti hip, ko bo popravil oceno, lahko gleda spet tv in hodi na pc klepetat in igrice igrat. Vendar samo toliko časa, dokler bodo naloge tam, kjer morajo biti in dokler bodo ocene ok. Tvoja naloga pa je, da NEHAŠ delat z njim naloge, da ga nehaš opozarjat na karkoli. Skratka ti si organizator, usmerjevalec, ne pa delavec v njegovem življenju. Ti samo ukrepaš, kadar skrene s poti. Če bi ga vsakič elektrika stresla, ko bi ne naredil naloge, bodi brez skrbi, da ne bi pozabil. Vem da je bizarna primerjava, ampak vendarle. Hotela sem ti povedat, da mora biti posledica, če nečesa ni in da boš manj energije izgubila z izvajanjem posledic, kot s priganjanjem in prevzemanjam odgovornosti namesto njega. Samo v resnici se moraš ti v roke vzet in spremenit svojo takrtiko, če hočeš, da se bo spremenil otrok. Zelo v roke vzet in vztrajat. Srečno!

crci06 -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 8:37:59)
nimam še izkušenj, ne bom preveč solila pameti... tudi jaz sem bila malo razvajena, čeprav sm še danes hvaležna, ker sem bila precej samostojna.. brat(ec) pa je najmlajši in ko smo že vsi odrasli, je ostal edino on za pedenat... tako mu je mami začela pomagat pri nalogah, iskat "zapiske" drugje, če je sam preveč grdo pisal, pomagala pospravljat... še pri "ne vem katerih letih" mu (je) pripravlja hrano ipd... Ko je moj to videl, je imel občutek, da je totalen razvajenček in da nič ne zna. Potem pa prideš enkrat predčasno domov in bratec si peče palačinke... Ker se mu jih je ravno dalo in mu ni drugega pasalo jest? Haloo? Včeraj pa še krožnika nisi znal iz mize pospravit? MULC JE ZELO, ZELO BRIHTEN, je pa res, da kar namesto njega naredi mami, se pač on ne bo kregal, da bo sam naredil. A je sploh katera že slišala stavek "Mami, prooosim, ne mi odnest smeti, čeprav mi že smrdijo, jih bom sam odnesel!!" Ne? ja, valda, da ne! Tvojemu bi jaz poskusila razložiti, da je že velik in da mora vsak dan pogledat, kaj je bilo v šoli, kaj mora naredit za nalogo, kdaj vrnit knjige, da ne bo zamudnine, pospravit sobo, kozarec v pomivalca.... (lahko naredite tudi seznam, katerega naj sproti kljuka) in če se je pripravljen potrduditi, naj ga v soboto čaka ornk izlet (npr). Nekaj, res za njegovo dušo! (jaz ne maram tega - če boš to, ti bom kupil šokolado/škatlo igrač)! Nekaj, da se boste z njim ukvarjali, da bo to njegov dan! Mogoče bi lahko poskusil celo tvoj novi partner, če imaš npr. v kratkem rojstni dan - da naredita VSE, da te presenetita.... Sicer pa - vse mine! Tudi odgovoren bo ratal, ko bo moral! Srečno!

RAČKAPK -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 10:45:58)
tudi moj fantina je bil več ali manj raztrešen in se zanašal name, da mu vse pregledam si beležim kaj ima za nalogo kdaj bo vprašan itd.... meni so pomagali na BIORESONANCI v LJ in povem, da je uspešno..... pozdravček

darjatimci -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 11:02:18)
Jaz sem imela s starejšim sinom podobne težave v šoli in doma.Tudi jaz sem bila veliko odsotna non-stop služba 3izmenski turnus petek in svetek.In tako stvari uhajajo iz rok,tega se zavemo ko nas potem najstniki enostavno ne šmirglajo,ker smo veliko zamudili.No in takrat sem se vzela najprej sama v roke in si rekla,da tega si več ne bom dovolila.Zamenjala sem službo in naslednja dva otroka poskušam krotiti in vzgajati na drugašen način.So pa najstniki naporni in rabiš veliko energije,da si jim kos,ampak popuščanja ne sme biti.Kot razberem iz tvojega pisanja si za vse sama to pa je še dodaten problem,fant najbrž pogreša očeta,poskusi to urediti,če ne se bo razvil v velikega upornika in boš imela še večje težave z njim,je namreč v občutljivih letih in dojemljiv za marsikaj.Pa še tole bi dodala,dokler so otroci majhni očetje še kar sodelujejo in pomagajo,potem pa se velikokrat večino bremena prenese na mame.

Barbs -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 13:16:27)
Fant pogreša očeta. Zelo. In to se odraža na različne načine. Čeprav tebi ločitev pomeni olajšanje in na videz morda tudi otrokom, je vseeno drugače. Ne bom ti citirala pedopsihiatrov in pedagogov, kaj je z otrokom, kaj moraš ti in kaj bi bilo prav zanj. So že druge pred mano bolj ali manj. Vse to je sicer morda res, ampak je bila in ostaja teorija. Verjemi. Veš kaj, sončka... ko ti bo najbolj hudo, ko boš že "obupala" nad njim, ko ne boš več vedela kaj in kako, se prepusti. Zjokaj se pred njim. Povej mu, da ti je hudo. Da ne veš, kaj bi. Da ti ni vseeno. Primi ga za roko in ga prosi, naj ti pomaga. Da vam bo lažje potem. Povej mu, da ga imaš zelo zelo rada in da ti ni jasno, zakaj to počne ( to je sicer floskula, ampak, zajema vse in je še kako uporabna) ...Zakaj je tak DO TEBE. Povej mu tako, kot si napisala zgoraj, da tako ne moreš več, da ne veš, kaj bo S TABO, če se bo tako nadaljevalo. Ne izpostavljaj več, kaj bo z njim, če se ne bo učil, če ne bo pospravljal.... to mu je zdaj itak vseeno; pa tudi ukinitev računalnika in TV bo nekako preživel. Izpostavi sebe. Tvoje doživljanje. Tvoja čustva. Tvoje življenje, ki ti ni prizanašalo. Tvoje videnje novega (mirnega, lepega, srečnega) življenja, ki ga pač ne bo, če bo tako, kot je. Sin te ima zagotovo neizmerno rad, čeprav tega morda ne pokaže. In to bo zagotovo zaleglo. Ker mu ne bo vseeno, kako se počutiš, kako ti je. In mu ne bo vseeno, da je ravno on tisti, ki bi morda vse pokvaril. Zagotovo se bo potrudil! p.s. To bi sicer kak zagnan "varuh otrokovih pravic" poimenoval "čustveno izkoriščanje otroka"... Japajade![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

anitaz -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 13:21:02)
Kot bi brala zgodbo iz našega "okolja"......kriiiza [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Če te "zanima" kako in kaj smo reševali, mi piši na ZS. Je preveč dolgo in komplicirano za pisat....sploh pa javno....

lenika -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 17:02:26)
Otrok pogreša očeta, prav tako, pa tudi mater, ki dela cele dneve. Otrok, ki je na začetku pubertete še vedno potrebuje veliko topline, pogovorov, občutka varnosti. Mogoče pa na tak način samo išče pozornost, da bi se ti potem ukvarjala z njim. Ne vem, samo ugibam. Sama sem učiteljica in sem v razredu imela otroka, ki je bil problematičen in se je ves čas izpostavljal, da sem se lahko ukvarjala z njim. Nato sem ugotovila, da je otrok pri svojih 7-ih letih doma veliko sam in zaradi tega išče pozornost. To sva rešila tako, da sem mu obljubila, da če bo lepo delal in ne bo motil pouka, bom vsak dan ostala z njim 15 minut še v podaljšanem bivanju in z njim odigrala partijo šaha. Bilo je dovolj, da se je umiril.

Gina -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (4.10.2006 17:07:52)
Če ti lahko še enkrat: - čustveno izsiljevanje uspe pri bolj nežnih in manj pogumnih otrocih, zato sem 1000%, da to pri tvojem odpade (pa je sama metoda čisto fajn, mislim uporabna, pa priznam, da se jo včasih poslužujem, sploh pri našem ta velikem, ampak kot sem rekla, pri pogumnih otrocih niti slučajno ne deluje - preveč so sami sebi pomembni, vsak drug, tudi mati je v tretjem planu, čez komotnost in ego ga pri take sorte otrocih ni) - pogovor ne deluje, pa saj si mu gotovo že milionkrat raložila. Zakaj ženske razlagamo in razlagamo in razlagamo. Pa ne deluje, pa še kar verjamemo, da je treba razlagat in razlagat in razlagat. Ampak on te je že prvič zelo dobro razumel. Ampak se ne strinja s tabo. Noče drugače delovat. Lažje mu je tebe poslušat kako razlagaš, kot biti odgovoren. Torej a ima smisel verjet, da pogovor , ki ga je nekdo že zdavnaj razumel, pripelje do spremembe vedenja, če do zdaj ni??!! Ne si delat iluzij, ženske. radha: Bioresonanca je taka "mašina", ki deluje na vibracije atomov. Ker si zihr brala moje razlage atomov nekje drugje, radha, ne bom še enkrat vsega razlagala. Samo bistvo. Atom je sestavljen iz manjših delcev energije. Ti vibrirajo vsak s svojo frekvenco. Odvisno od tvoje osebne energije, ali če hočeš pretočnosti čaker, se spreminja valovanje vsakega atoma in njegovih delcev. Če imaš npr. alergijo, pomeni da se telo narobe odziva na neko navadno, običajno stvar. V resnici atom vibrira na napačnih frekvencah. Ta mašina pri bioresonanci oddaja tako frekvenco, ki je ravno nasprotna tvoji frekvenci telesa ali čakre ob stiku s tistim alergenom. V resnici hoče tvoj atomček umirit na nulo, da bi sam začel vibrirat v pravi frekvenci, ki je uglašena s tistim alergenom. Na nulo umirit se itak ne da, lahko se ga pa toliko umiri, da začne vibrirat v drugem ritmu kot sedaj, in v resnici (obstaja možnost da) zavzame take vibracije, ki so usklajene s tistim atomov, ki tebi predstavlja alergen. A sem dost simpl razložila? Pravijo, da se da energijo telesa obrnit tudi tako, da človeka umiriš s tem (bioresonanco), da ni tolk nasilen ali raztrresen ali kaj podobnega. Jaz sem bila na tej seansi in resniično oddaja EM valovanje, se pravi enako, kot ga oddaja naše telo - pač v različnih frekvencah. Samo meni je čisto preveč močno, sem pa res "preobčutljiva" za vse EM dražljaje. (EM= elektromagnetizem). Sem bila tolk bombandirana s to energijo, da mi ni dobro delo. Mogoče pa tista, ki je to delala ni znala pogruntat, kako moji atomčki delujejo (to dela z nihalom). V principu je to zelo dobro zastavljena zadeva, ki jo (včasih) delajo ljudje, ki ne vidijo EM, morda jo nekateri niti čutijo ne- to pa je tisto, kar je narobe. Tako da težko verjamem, da lahko dolgoročno spremeniš svoje energije, če nisi pošlihtal v glavi. Itak se vrnejo nazaj na prejšnje stanje, ker začneš tako vibrirat (v glavi).

ancka1 -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (9.10.2006 16:14:33)
No, jaz sem pa v vlogi nove partnerice ločenega očka, ki ima 11 letnika. Sicer smo skupaj ze nekaj let in šolske in podobne zadeve sem z veseljem prevzela jaz. Rezultati po mojih prijemih so pa super. Glede na to, da smo za vse stvari pri nas dosti bolj angažirani kot je to pri mami. Za šolo ti prvo kot prvo svetujem, da do nadaljnega delaš z njim in mu poskušaš sproti vlivati odgovornost. Jaz sem ga toliko spodbudila, da si želi dobrih ocen in mu uspeh v šoli veliko pomeni. Vsaka pohvala mu pa seveda vlije novo voljo in zagon. Ko dobi dobro oceno, ali lepo izdela domačo nalogu mu reci, "poglej še enkrat svoj izdelek, a ni lepo pogledati tako lepo napisano nalogo, to bo učiteljica ponosna nate,..." Pri nas je to full palilo. Predvsem pa priporočam red, disciplino. Šolske obveznosti so pred vsem, nato si za dobro opravljene obveznosti nagrajen s prostim časom. Kar se tiče pa pospravljanja ipd, sem pa jaz uvedla nagrajevanje z Smily nalepkami (kot bele in črne pike [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Na listu so zapisane njegove obveznosti, dolžnosti, kako se mora obnašati. Za vse dnevno lepo opravljene dolžnosti je zvečer pred spanjem nagrajen z nalepko. Zapisani pa so seveda tudi pogoji, ko si nalepkice ne zasluži. Za določeno število nalepk sledi nagrada ali kazen (drobne malenkosti-izlet v nedeljo, kakšna manjša igrača, kino,/prepoved TV, računalnika...) To je bil tak bum, da se ga je v enem letu prijelo. Sedaj so smileyi že od poletnih počitnic ukinjeni, pa svoje dolžnosti, ko pride iz šole še vedno izpolnjuje. (Vedno se preobleče, pospravi sobo in gre narediti domačo nalogo). Popoldne pa "šolo" preletiva še skupaj. Predvsem je pomembno, da ohraniš mirno kri. Popizdevanje ima samo kontra efekt. Pa veliko volje in vztrajnosti. Moram reči, da meni res kar fino uspeva. Štartala sem pa iz čiste nule. Ker sta se starša ločila, je bil vseh dolžnosti opravičen in se je preveč skozi prste gledalo. Je pa na koncu še učiteljica opazila razliko v pozitivnem smislu. Veliko je seveda odvisno od karakterja in pa fantje so za te stvari sploh bolj poglavje zase. Te popolnoma zastopim in ti želim čimveč uspeha v svoji "borbi". LP

Abby -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (15.10.2006 22:26:47)
Jaz sama sem bila ista. Odgovornost se je pojavila šele skupaj z otrokom.

Sita -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (24.10.2006 19:52:08)
No, moji otroci pa imajo vse: očeta in mater. In jaz kot mati sem doma in jim zmeraj na voljo. Vendar je moja najstarejša hči ravno taka kot tvoj sin. Obe drugi sta odgovorni, moja najstarejša 14 let in pol stara hčerka, ki je sedaj v devetem razredu pa je povsem neodgovorna. Že celo lansko leto se bojujem z njo. Na lep način, na grd, kar hočete. Sem precej umirjena, oba z možem sva, vendar ona me pa zna spraviti iz tira. Najprej sem reagirala tako, da sem jo pustila, da bodo posledice že same prišle, s tem, da sem ji stokrat povedala, da če česa ne razume, naj me vpraša, da ji bom pomagala pri šoli kot sem ji zmeraj in naj prinese zvezke in knjige, da jo vprašam. Vendar mi je zmeraj znova rekla, da vse zna, da ne rabi pomoči. Pa vendar so lani začele padati slabe ocene. Še celo ščitila sem jo enkrat, da sem ji dovolila, da je ostala doma, ko so nekaj pisali, ker se ni pripravila. Takrat se je učila. Vendar je letos enako. Spet ne dela sproti in danes, zadnji dan pred kontrolko vidim, da rešuje enačbe povsem narobe. Povem ji to in ono in jo vprašam, kako da nič ne ve. Ali morda ni delala nalog. Odgovori mi, da jih res ni delala. Nobene. Zakaj ne? Pa pravi, da je pač zmeraj pozabila. Ona sploh ne odpre zvezkov ne knjig, ko pride iz šole. Ne zanima je nič in to mi tudi pravi. Danes mi je rekla, da zanjo čas ne obstaja. Mislim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Samo sanjari, si izmišljuje pravljice in piše. Zelo dobro tudi piše pesmi, samo za šolo pa ne naredi nič. Je tudi knjižni molj, saj neprestano bere mladinske knjige. Samo ona je zdaj v devetem razredu in ji je figo mar za fiziko, matematiko, kemijo, zgodovino ipd. Še najraje ima slovenščino in angleščino, samo to je premalo. V sobotah spi do dvanajstih, če je ne vržem prej iz postelje in sobe nima nikoli pospravljene. Večen nered. Pa če ji stokrat rečem. Zato včasih ne najde zvezkov niti knjig za šolo. Pa vzgajava vse enako in sta njeni leto dni mlajša in 4 leta mlajša sestri popolnoma drugačni. Onidve pa sta odgovorni in imata red - sploh drugorojena. In zmeraj imata več časa kot prva za poslušanje glasbe, računalnik, TV. Pa tudi drugorojena zelo rada bere. In prebere ogromno, pa ji še ostane čas. Tako so otroci različni. Vidite, v isti družini in imajo vse - skrbnega očeta in mamo. Nič ji ne manjka, pa sanjari do onemoglosti. Saj pove o čem. Želi si biti vse življenje otrok in žaluje, da ni več majhna, da mora hodit v šolo, ona bi pa samo brala in pela ter poslušala glasbo. Drugo ji je pa vse brezveze. Taka je puberteta. Ima katera izkušnje, kako naj ji še stotič dopovem, da se letos res mora potrudit, če hoče priti na srednjo šolo? Saj vedno pravi, da ve in da bo - potem pa ni nič iz tega. In če vprašam zakaj, pravi da zato, ker se ji ne da in da odslej se bo pa res poboljšala. Vendar se nikoli ne. Zadnjič mi je rekla, da si vsak dan v šoli reče, da se bo ta popoldan zares učila, potem se pa spet ne. In potem pravi, da energija našega stanovanja ni primrna za učenje. Zakaj je pa pri njenih sestrah? Torej zaveda se, da mora, pa vendar .... Kako naj ji pomagam?

piščanc -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (14.11.2006 10:00:59)
100% se strinjam z Gino. enako pali pri nas - mirno brez vpitja, razlaga in posledica. posledica naj zadane bistvo, ne sme bit pa prehuda. npr. trmarjenje, mulanje pred spanjem - posledica - brez pravljice ali ne sme spati pri meni (to je nagrada za včasih). še vedno se stisneva, ampak če nekaj prepovem se tega držim. ali pa tabela s slikicami (za pridnost) oz. črnimi pikami (za porednost). za vsako slikico dobi nagrado (pri nas so nalepke Ninja želve), črna pika pa poje eno slikico. slikice in črne pike se riše takoj po pridnosti (me preseneti in pospravi igrače brez prigovarjanja) ali takoj po porednosti (trmarjenje me čist razpizdi). in ja, vzgoja je težka stvar. težko je bit vedno dosleden in miren

Gina -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (15.11.2006 20:27:51)
Sita, saj tvoja ta velika te je že prvič dobro slišala in tudi razumela. Samo posledice (slaba ocena) niso tako hude, kot je luštno lenariti. To je vsa filozofija. Zakaj bi te poslušala, če ji ni važno, koliko piše? To pač ni tako zelo pomembno. In ne vem, če je to zgolj puberteta. To je karakter. Naš ta večji je podoben kar se učenja tiče (pospravljeno ima pa rad, samo pospravljal ne bi drugega kot svoje sobe, če bi se dalo - to pa ne gre pri nas tako simpl). Vendar se vedno uči zgolj in samo takrat, ko je predvidena posledica hujša od tega, da se mu ni treba učit. Dokler samo grozim, razlagam, to nima nikoli nobenega haska. Razumel je že prvič. Ne da se mu. Čist simpl. Briga ga, kaj si jaz mislim ali pa tvojo, kaj si ti. Njene vrednote so drugačne kot tvoje. Učila se bo šele takrat, ko bo doživela posledico, ki jo bo stimulirala k učenju. Vprašaj jo, če se dobro počuti, ko dobi slabo oceno ali ko ne zna? Vprašaj jo, če se počuti dovolj slabo, da bi se naslednjič raje učila? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Vprašaj jo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi dobila voljo do učenja, da bi se splačalo učiti? Vprašaj jo, kje se vidi, ko bo odrasla in če se ji ljubi potruditi, da bi tisto dosegla? V resnici moraš vse nanjo in na njen ego igrat, če hočeš kaj doseči, pa še to je vprašljivo, če nima dovolj velike motivacije. Motivacija pa je vedno zunanja. Lahko ji jo omogočiš tudi sama kot kako posledico. Ni tolk zanič, kot se sliši. Zelo dobre rezultate obrodi in predvsem se bo začela spoštovat in pridobivat določene vrednote, ki niso tolk slabe.

Sita -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (16.11.2006 11:19:41)
IZVIRNO SPOROČILO: Gina Vprašaj jo, če se dobro počuti, ko dobi slabo oceno ali ko ne zna? Vprašaj jo, če se počuti dovolj slabo, da bi se naslednjič raje učila? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Vprašaj jo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi dobila voljo do učenja, da bi se splačalo učiti? Vprašaj jo, kje se vidi, ko bo odrasla in če se ji ljubi potruditi, da bi tisto dosegla? V resnici moraš vse nanjo in na njen ego igrat, če hočeš kaj doseči, pa še to je vprašljivo, če nima dovolj velike motivacije. Motivacija pa je vedno zunanja. Lahko ji jo omogočiš tudi sama kot kako posledico. Ni tolk zanič, kot se sliši. Zelo dobre rezultate obrodi in predvsem se bo začela spoštovat in pridobivat določene vrednote, ki niso tolk slabe. Hvala, Gina, na vsa ta vprašanja mi je že odgovorila. Veliko sva se o tem pogovarjali in zmraj prideva samo do tega, da se ji pač ne da in da ne more kaj proti svoji lenobi. Ko je začela s slabimi ocenami, se je sprva počutila zelo slabo: je jokala. In sem jo potolažila, da je zdaj prepozno, da bo že popravila, samo učiti se mora in naj me kar vpraša vse, česar ne razume. Potem se je to nadaljevalo in počasi ni več jokala. Sicer ji ni bilo vseeno in ji še vedno ni, kot pravi, samo pravi tudi, da se je zdaj že itak navadila na slabe ocene. Da bo že popravila, ko bo. In ko ji rečem, zdaj se uči - pa reče: "A naj se učim od lani? Letos nič ne vem, ker je nadaljevanje od lani, jaz pa se vms nisem tega naučila (na primer je prešpricala kaj pri matematiki, fiziki, nemščini)". Potem pa pravi, da je vsega preveč in sploh ne ve, zakaj se gre. Pa zvezkov od lani ne najde oziroma pravi, da včasih sploh ni pisala in ne ve, od kod naj se zdaj uči .... Kar se tiče prihodnosti, je dolgo imela neko idejo, da bo pevka in itak ne rabi šole. No, zdaj si je že premislila, najraje bi pa poklicno plesala irske plese. V tem neznansko uživa, ne more se nagledat teh plesalcev. Zanima jo pa tudi pisateljevanje. Ima izreden dar za pisanje - to mi tudi njena učiteljica za slovenščino trdi. Seveda rada veliko bere. In dobro riše. Ko so v šoli delali teste, za kaj je kdo, za kateri poklic, ji je psiholog povdal, da ni nič v zvezi z matematiko in podobnim. Rekel ji je, da mora na kakšno umetniško smer. Ker je vztrajna in počasna in natančna. Pri vsem, kar zahteva hitrost in logično razmišljanje, pa odpove. Saj smo se že odločili, skupaj sva se, samo na vsaki šoli se bo treba učiti. In do tja je treba še priti. Je kar problem. Drugače pa je nežna, zasanjena duša. Resnično ji moram nekako pomagat, da bo v življenju našla samo sebe in vem, da bi kot umetnica bila še najbolj srečna. Njej se šola zdi nekaj, kar ne more loviti. Vse ji gre prehitro in sovraži dolžnosti in tako tudi domače naloge in učenje na silo. K sreči jo čisto razumem in ji dajem dovolj prostora. Na silo je le slabše. Samo tako je - nekaj napora bo vendarle morala vložiti, da bo prišla do poklica, ki ga bo rada opravljala, a ne? In res ne vem, kako naj ji še pomagam. Saj ji pomagam pri šolskem delu. Samo je težko učiti otroka, ki sanja čisto o drugih rečeh in je šolska snov nič ne zanima. Povedala mi je, da je lani napisala ogromno pravljic, samo je potem vse uničila, ker ji takoj, ko nekaj konča, niso več všeč. Zdi se mi, da skozi pisanje in risanje izraža neka svoja čustva in ko minejo, ji ni več všeč. Ravno včraj mi je druga hčerka povedala, kako divje riše ta njena sestra, kadar je jezna in kako vse dobro izgleda. Da se njeni sošolci čudijo in hočejo potem vse njene slike, na katere ona spravi gor vse svoje frustracije. In ko nariše ali kaj napiše (tako spravi iz sebe), se čisto umiri in je spet dobe volje. Zanimivo, ne? Ne izraža besa, tako da bi kričala ali tepla, ampak skozi risanje ali pisanje. Ko je srečna, pa poje in pleše.

Sita -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (16.11.2006 11:39:23)
Še to. Zdi se mi, da naš šolski sistem ne omogoča napredka takšnim otrokom, ki so malce bolj umetniške in zasanjane duše. Sama tekmovalnost je danes potrebna. Kdor ni rojen za to, pa propade. Tudi meni je bilo težko, ker sem tudi sama bila bolj zasanjena (pisala sem pesmi in sanjarila o popolnem svetu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), samo takrat še ni bilo tako hudo. Ni šlo za točke, omejitev opisa na srednje šole včasih skoraj ni bilo.Danes pa je sama tekma. In poznam neko dekle, ki je tudi bolj boemski tip in je imela s tem hude težave. Bila je izredno bistra in ustvarjalna, pa vendar ji šolski sistem ni dovolil, da bi se izražala tako, kot bi se hotla. Kmalu je zašla v mamila in vse se ji je zdelo nesmiselno. Skoraj povsem se je izgubila. K sreči se je spet našla in končno doštudirala in se odvadila droge.

Gina -> RE: OBUPANA!!! PROSIM ZA NASVET!!! 11 LETNIK BREZ TROHICE ODGOVORNOSTI (16.11.2006 20:49:31)
Strinjam se, šolski sistem je zanič. Zelo zanič. Temelji na napačnih predpostavkah in napačnih zahtevah. Ceni se napiflano znanje, ne ceni se poglobljenega razumevanja. Uči se milion nepomembnih reči, bistva pa otroci ne razumejo. Bistvo v našem sistemu ni pomembno, pomembno je, da v hipu, ko piše test, otrok ve milion podrobnosti. Ni važno, če nima pojma o osnovah. Vendar če gledaš zelo posplošeno, še vedno daleč najboljše živijo ljudje, ki imajo dobro razumevanje osnovnih reči, na katere lahko naslonijo potem vse ostalo. Tisti, ki so se zgolj napiflali, imajo mogoče tudi listek z diplomo, nimajo pa splošne izobrazbe, ne vedo dosti. In iz tega vidika razumem otroke, ki jim je brez veze učiti se. Jaz sem bila ena od njih. Delala z levo roko, pa ukinila sem si domače naloge že zelo zgodaj, pa vse, kar ni imelo smisla. Pa težko rečem, da bi mi manjkalo splošne izobrazbe, ali da nisem dosegla, kar sem si kdaj v glavo zapičila. Hočem reči, da šolski sistem ni vse, je pa dobro, če si zapičiš v glavo, kaj hočeš v življenju doseči in delaš na tem, da boš srečen. Dolgoročno. Traparija je, učiti se neumnosti vsak dan. Vendar, če je to pot do sreče, da lahko pčneš, kar hočeš potem celo življenje, ti preostane le dvoje - sprejeti ali se pa upreti (in biti kratkoročno srečen, ker se ti ni treba neumnosti učiti, vendar dolgoročno nesrečen, ker nisi dosegel svoje sreče, da bi počel v življenju, kar si želiš - vsak dan). mogoče pa ima tvoja deklica pač tako karmo. Bo že našla svojo pot do sreče. Morda po drugi poti, ne šolski. Morda pa jo čaka kje umetniška pot, kjer ne bo treba hiteti in si človek lahko vzame čas in prostor. Vse je za nekaj dobro.

Anonimen -> 11 letnik brez trohice odgovornosti (16.11.2006 22:47:32)
IZVIRNO SPOROČILO: Sita Sicer ji ni bilo vseeno in ji še vedno ni, kot pravi, samo pravi tudi, da se je zdaj že itak navadila na slabe ocene. Zanima jo pa tudi pisateljevanje. Ima izreden dar za pisanje - to mi tudi njena učiteljica za slovenščino trdi. Seveda rada veliko bere. In dobro riše. Ne verjamem, da se je navadila na slabe ocene. Nihče se ne navadi. Si že kdaj videla koga, ki mu je uspelo izboljšati oceno? Vsak je bil vesel in zadovoljen, večina celo srečnih. Tudi na dež se navadimo, pa je večina ljudi bolj veselih sončnega vremena. Jaz bi ji povedala, da je to nujno zlo, ki ga mora dati čez, ti predmeti, ki ji ne ležijo. Namesto da išče izgovore, naj razmisli, kako bi zanje porabila čim manj časa in truda, da bi čim bolje prišla čez. Saj se ne rabi učit in sedet...naj se znajde, da bo porabila čim manj časa. Ne vem, koliko ti obvladaš predmete, ki ji ne ležijo. Jaz bi ji pomagala toliko, da bi iz njih izločila tisto snov, ki je ni potrebno nujno znati. Pri vsakem predmetu je take snovi kar precej. Ponavadi jo je treba znat za pet (pa še to ne vedno), za nižje ocene pa se da marsikaj spustit.

Anonimen -> RE: 11 letnik brez trohice odgovornosti (3.4.2007 3:05:55)
Jaz pa sem eden od tistih (sedaj že odraslih) otrok, kakršne opisujete tukaj. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] V osnovno šolo sem šla (v 1. razred) z veseljem. Pravzaprav sem že v mali šoli komaj čakala, da bom "velika" in šla v "pravo šolo". Za to sta me navdušila (sedaj že pokojna) babica in dedek, ki sta me tudi naučila pisati, brati, računati in vse ostalo. Vse to sem znala že pri 5-ih letih (nekaj tudi prej) in do dneva, ko sem šla res v 1. razred, sem znala še kotalkati, plavati, smučati in še marsikaj. Stara starša sta se ogromno ukvarjala z mano (oba doma, v penziji, 24 ur časa na dan) in namesto običajnih igric Človek ne jezi se, Črni Peter in Rubikova kocka smo igrali Monopoly (zraven so mi razlagali, kje je Pag in mi ga pokazali na zemljevidu), gledali Dinastijo (spodnji del ekrana od TV-ja pa je bil prevezan s črnim trakom, da nisem mogla brati podnapisov, tako, da sem poslušala angleščino in pomen iskala v sliki na ekranu) in hodili v Mostec (kjer sem lahko videla in otipala floro in favno). K splošni izobrazbi je nekaj pripomoglo tudi to, da se je moja mama poročila z Arabcem, ki je živel v Italiji - komunicirala sta v italijanščini in angleščini, jaz pa sem seveda pridno vlekla na uho. In potovala z njima. Posledica? V 1. razredu je bila moja razredničarka gospa Emilija Nanut. Prvi dan se nam je predstavila:"Jaz sem pa vaša razredničarka, Emilija Nanut" in jaz sem jo vprašala:"A ste vi žena od dirigenta Antona?" Kar zanimivo faco je naredila, ja. Ker je bila res njegova žena. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Prvi razred sem naredila z odliko, potem pa se je moj učni uspeh začel slabšati. Pa ne, da bi jaz kaj manj znala - daleč stran od tega. Znala sem seveda vsak dan več, to je logično. Ampak razmeroma hitro sem dojela, da mi je pri pouku dolgčas. Da vse tisto, kar se sošolci učijo (in to z muko), jaz že znam. In da sem se vse to naučila preko igre, takorekoč. Slej ko prej imaš do vrha glave tega, da bi poslušal, pisal in ponavljal tisto, kar že veš. Zakaj takšen dril? Če znaš, pač znaš. Pri 1+1 nimaš česa nadgrajevati, kajne? Vedno je 2. Bilo je leta 1900 in bo leta 2100. Amen. In zato sem sčasoma nehala poslušati. Brala sem kakšno knjigo, reševala križanko ali pa gledala skozi okno in sanjarila po svoje. Tako, da sploh nisem opazila, kdaj so se pa sošolci začeli učiti stvari, ki pa jih še nisem znala. To me je pa treščilo na višji stopnji. Višja stopnja je takrat namreč pomenila nekakšen korak proti odraslosti, poleg tega pa so nam vztrajno vcepljali v glavo, da se je pa v 5-em razredu zares treba začeti učiti (če se prej nisi), ker se vse ocene potem štejejo v točke, ki bodo pomembne za vpis v srednjo šolo. Ja, seveda - kakor da smo kot 11-letniki vedeli, v katerem poklicu se vidimo še za po 40-ih letih. Vedeli smo samo, kaj nas trenutno zanima. In mogoče upali, da se bo to obdržalo. Smo se pa nekako v 5-em razredu "zbudili" in se "kao" začeli obnašati bolj "resno": vestno smo pisali domače naloge (ampak ne dolgo), nihče ni "zbolel", ko je bila napovedana kontrolka in podobno. Ko sem se "zbudila" jaz, sem ugotovila, da nimam pojma o pojmu o stvareh, ki "smo" se jih učili v šoli. Pri fiziki mi je bilo jasno samo to, da stvar pade na tla, če jo vržeš v zrak. To sem vedela že pri dveh letih. Je pa kar nekaj časa trajalo, da sem se "naučila" nekaj malenkosti o težnosti. Kajti učiti se o tem, kar me ne zanima - to je zame skorajda hujše kot smrt. In sile, ki bi me prepričala, da me pa neka stvar mora zanimati. Zakaj pa? Ker so drugi tako rekli? Na-a, pri meni to ne pali. Kemija? Pa kaj me briga, iz česa je mehčalec - važno, da cunje dišijo, ko se jih vzame iz pralnega stroja. Biologija? Ja, seveda - pri 12-ih letih bom pisala referate o erekciji, kur** pa še ne lep čas zatem nisem videla. Tudi jaz sem bila bolj literaren otrok, zaradi družine pa še nekoliko multilingvističen (a sem prav napisala? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]), zato sta bili slovenščina in angleščina skorajda edina predmeta, kjer je bilo kaj od mene. Noro rada sem pisala (se pozna, kaj? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]) in na srečo sem imela učiteljico, ki je to ne samo tolerirala, ampak tudi spodbujala. Pri nagleščini sem lahko kadarkoli povedala in napisala vse (komunikacija sama mi ni bila nikoli problem), ampak ko so mi pa začeli utrujati z angleško slovnico, sem pa kar pod mizo zlezla. Če se jaz spakiram v New York, me bodo v trgovini zagotovo vprašali samo, ali želim sendvič s šunko ali z navadno salamo. Nihče me ne bo vprašal, v katerem času sem povedala, da hočem sendvič. V sedanjiku, madonca, saj sem zdaj lačna! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Tisti past-i in present-i in podobno je bilo zame kakor kitajščina (o tej pa nimam pojma) in tako je še danes. Povedala bom prav, potem pa zmrznem. Vse to me je do konca 8-letke privedlo do totalnega poloma pri vseh naravoslovnih predmetih, ki sem jih na koncu s pomočjo celonočnih piflarij na pamet spravila s cveka na dvojko, v naslednji minuti pa nisem vedela ničesar več. In tako je ostalo do danes. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Pa dvomim, da bo kdaj kaj drugače, ker to res niso stvari, ki bi me zanimale. Poleg tega pa mi je v 7. razredu motivacijo za trud za dobre ocene tudi dodobra zbila šolska svetovalna delavka, pri kateri smo delali inteligenčne teste in izpolnjevali vprašalnike o poklicnem usmerjanju. Da ona "kao" vidi, koliko smo sposobni in za kaj ter da nas na podlagi tega "pravilno" usmeri na srednjo šolo/gimnazijo. Japajade! Takrat mi je bilo že jasno, da hočem početi nekaj v zvezi s kriminalom. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Na pravi strani zakona, da ne bo pomote. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Srednja policijska šola je torej logično nadaljevanje osnovne šole, če želiš postati detektiv, kakor sem hotela biti jaz. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Vest, da na to šolo ne sprejemajo žensk (takrat jih še niso), me je čisto vrgla iz tira. Hoteli so me še potolažiti z nekimi obrazci in številkami, da sem za to šolo krepko preveč inteligentna (juhuhu za policaje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]) in da naj se raje vpišem na gimnazijo, če bom zbrala dovolj točk pri eksternih preverjanjih. Gimnazija pa je zame pomenila samo nadaljevanje osnovne šole - piflanje nepomembnih splošnih stvari, od katerih nimaš nič, na koncu pa tudi nobene poklicne izobrazbe. Kakor da bi bil še 4 leta dlje v osnovni šoli. In mi na kraj pameti ni padlo, da bi samo pomislila na vpis na gimnazijo. Ko so bili informativni dnevi, sem šla pogledat eno samo srednjo šolo - upravno administrativno. Tja sem šla zato, ker sem prej ugotovila, da se, če končam to šolo, lahko vpišem na pravno fakulteto. In da se kot odvetnica lahko tudi ukvarjam s kriminalom, pa še krepko več zaslužim. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Vpisala pa sem se potem zato, ker mi je bil všeč hodnik v šoli - šola ima enako stopnišče (vsaj imela ga je), kakor ga je imela High School v nadaljevanki Beverly Hills 90210, ki je bila takrat popularna. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] No, potem v srednji šoli je šlo pa itak vse narobe. Če koga zanimajo podrobnosti, naj pa klikne na moj podpis oz. si ga prenese gor v naslovno vrstico Explorerja ali Mozzile. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Tega je pa preveč, da bi pisala še enkrat. Kaj sploh hočem povedati z vso to kolobocijo? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Da se res da marsikaj narediti po liniji najmanjšega odpora (kakor pravi Seven velikokrat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Morda si zaradi tega za kakšno stvar prikrajšan, ampak se zaradi tega ne sekiraš preveč, ker tista prikrajšana stvar tebi sploh ni pomembna. Pomembno ti je ravno nasprotno - tisto, kar dosežeš s tem, ko delaš po liniji najmanjšega odpora. Pridobiš (če ne drugega) čas za stvari, ki te veselijo, osrečujejo, izpopolnjujejo ali pa na kak drug način vodijo h kateremukoli tvojemu cilju, pa čeprav le ta morda ni najbolj družbeno ali družinsko sprejemljiv. Vseeno ti je, npr., če ti starši težijo zaradi slabih ocen pri naravoslovnih predmetih. In tudi tebi je dejansko vseeno, če jih imaš. Tebi je pomembno samo to, da imaš zato, ker se ne učiš biologije, čas za slovenščino. Za pisanje, branje, risanje - karkoli. Ker si pač samo takrat srečen. Res je, ne razmišljaš o dolgoročnih posledicah takšnih dejanj, ampak v osnovni šoli je največ, kar lahko userješ, to, da se zaradi površnosti ali malomarnosti (ali pa nezanimanja, kakor hočete) na koncu ne moreš vpisati v željeno srednjo šolo. Kar pa ne pusti nujno nekih hudih travm - ker takšna oseba, ki ji je že sproti vseeno za ocene in srednjo šolo, ji je tudi vseeno kasneje za dejansko vpis. Takšna oseba ve, da bo svoje dosegla tudi z drugo šolo ali pa brez kakršnekoli šole sploh. Predvsem umetniški tipi so (smo? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]) takšni. Katerega pisatelja so pa še vprašali, katero šolo je končal? Važno, da zna pisati tako, da drugi z veseljem berejo, kajne? To je pa tudi pisateljev namen. Ne pa neko spričevalo. Česa vsega človek ne spacka skupaj v enem postu, če mu je ponoči v službi tako dolgčas, kakor meni. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ja, vidite - v takšni službi pa pristanete, če imate samo osnovno šolo, kakor jaz. Sedite 8 ur, gledate v zrak, pardon, v monitor, pišete traparije in za to vas na koncu še plačajo 500€ na mesec. Ko pa po 8-ih (oz. sedaj 9-ih) letih osnovne šole gurate še 4 leta gimnazije in 4 leta faxa, potem pa še kakšno leto ali dve pripravništev, praks in podobnrega in potem z diplomo iščete izobrazbi primerno delovno mesto - potem ste pa stari 30 let, do amena izmozgani od učbenikov, dokazovanj in tekmovalnosti, če imate srečo, ste si nekje vmes, na faksu ali na praksi, uspeli najti partnerja, ki vsaj približno ustreza vašim zahtevam, pobranim iz mehiških limonad, biološka ura vam tiktaka za otroka, ki si ga želite že od srednje šole, ne boste pa si ga upali imeti še najmanj 5 let, zato, da ne bi izgubili težko pridobljene službe, ki vam bo morda omogočila napredovanje cca. 3 leta pred penzijo, osnovna neto plača ista - 500 € - ampak ste pa zavarovani za čas nosečnosti, če jo boste dočakali in za penzijo, ki je v vaši prihodnosti sploh ne bo več. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Pa kaj, hudiča, sploh tako zelo forsirate otroke s to izobrazbo? Saj to ni št. 1 na svetu, no! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

mojca345 -> RE: 11 letnik brez trohice odgovornosti (16.4.2007 20:44:51)
jaz mislim, da otrok potrebuje oporo. mislim, da je njegovo obnašanje klic na pomoč. ločitev ni enostavna stvar. moje dva sta se ločila dva dni nazaj. stara sem 24 in poročena, pa me je še vedno ful prizadelo. na dan ločitve sem odšla v svojo rojstno hišo in samo jokala kot dež. otroku je težko, pa še v puberteto je vstopil, vsi ti hormoni ga medejo. mislim, da bi se morala ti kot mama malo umiriti - sama pri sebi. ker živčna mama in mama ki nima pošlihtanih čustev pri sebi, ne more biti mama nikomur. otrok rabi mamo, ki ga rzaume, ki ga objame. ne pa kriči na njega in ga sploh ne razume. verjamem, da 12 ur dela je blazno utrujajoče in da ni časa za knjigo, ni časa niti za sebe, kaj šele problemi otrok, ki pa pridejo do utrujenega človeka na tak način,d a ga seveda totalno razburijo. to je eidni način, da otrok lahko OPOZORI NA SEBE ! DA JE NEKI NAROBE ! Verjamem, da je otrok pameten, saj ve, da mora početi določene stvari, da ima obveznosti. On to ve, ampak tega ne počne. Ker mu je vseeno. Nekaj ga jasno žre navznoter in fantje so pač še dodatno tiho in ne znajo izražat svojih čustev. Prvo ti predlagam, da se pogovoriš sama z seboj. Sama pri sebi razčistiš čustva z zvezi z tem. Najbrž si tudi ti jezna na bivšega in polna še drugih čustevin otroci vse zaznajo. Čisto vse ! Lahko skrivaš, pred njim ne. Samo razume jih tak otrok ne. Ne zna povedati besede, ampak čuti pa vse. pol pa bi se z otrokom pogovorila. neki posebnega za njega naredila. mogoče skuhala kako jed ki jo ima rad, ga peljala v živalski vrt ali na pizzo ali pa izlet. nekaj kar mu bo pomagalo, da se sprosti in odpre. in ko se bosta vsaj 3 zasmejala na izletu, takrat bo lažje povedati,d a si zaskrbljena,d a želiš, da ti pove kaj je narobe. ne obsojaš, ne kriviš, ne podajaš ansvetov, samo čakaš, zapreš kljun in čakaš. da pove, če bo sploh zbral toliko poguma, da pove. upam, da. ne siliš v nič. poveš, da te skrbi in da te zanima kaj je narobe, ga stisneš k sebi. s tem mu poveš,da nisi daleč, ampak da mu stojiš ob strani in da ga imaš rada. potem pa zapreš kljunček obsojanja in nisi živčna, ampak uživaš dan in čakaš. in potem se ti bo otrok odpru. potem pa lahko začneš pomagat in dajat nasvete in stavri se bodo odstotno izboljšale. to ti govorim dobronamerno. vem, da ni enostavno biti starš, da daš vse od sebe, pa ni dovolj. in da otroci ne znajo tega cenit, ker se tega niti ne zavedajo. ampak otroke nimamo za to da jih obsojamo, ampak da jih učimo in imamo radi. in upamo, da bodo tudi oni enkrat to zmožni predat svojim otrokom.

Meceno -> RE: 11 letnik brez trohice odgovornosti (9.5.2007 14:48:21)
Sem prebrala tvoj post Kerensa[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Čeprav mislim, da se kar motiš o 500-tih €... vsaj še enkrat toliko ali več ( ljudje ki končajo faks, magisterij,...) Ko sem imela predavanje psihologije nam je prof. razlagala o materi ki se je vsaki dan kregala s hčero v zvezi z nalogami, ta jih je delala na tleh pred televizijo + prežgani radio. Preveč za mamico, ki si je svojega otroka predstavljala za mizo, lepo po vojaško. Psihologinja je tej materi rekla, da lepo, če otrok sploh dela naloge, čeprav na tleh, druga je če te niso dobro opravljene zaradi prevelikega hrupa oz koncentracije. Ljudje pozabljamo na želje naših otrok....če mi ne nosimo spodnje majice, od otroka tega niti ne zahtevaj ! Prisluhnimo jim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Stran: [1]