Anonimen
|
Imena so izmišljena.
Sem mamica stara okoli 30 let z dvema otrokoma (Mojca in Marko) in lubečim partnerjem (Matej), Ampak eno težavo. Matej ima težave s sprejemanjem "daril", vedno in povsod se čuti dolžnega. Tako je zdaj nastal problem, ko sta se rodila Mojca in čez nekaj let Marko. Babica (moja mami) ju ima zelo rada in posledično ju rada razvaja, kupuje male igračke, kakšne zoknčke, bodi, nič večjega ampak Matej na to vedno viha nos Ni in ni mu všeč, da babica toliko kupuje. Pa se ne gre to za kakšna velika darila ampak malenkosti, mogoče kakšni čevlji so večji izdatek ampak on vedno zavija z očmi in mi govori da naj neha toliko kupovat, da itak ne potrebujeta toliko stvari in imata vse dovolj.
Naj povem da pri nas ne razmetujemo z denarjem, punca ima veliko manj igračk kot nekateri njeni vrstniki a se ima lepo, sicer lepe cotke za oblečt ampak lahko na obe roki preštejem število kosov, ki sva jih kupila midva in so tako novi in ne sposojeni. Enostavno se Mateju to ne zdi potrebno. Isto je za malega, dobila sva res veliko cotk ampak tričert stvari je samo za smeti in kar še na kmetijah za delat ne bi nosili ampak za Mateja je to čist sprejemljivo.
Punca hodi v vrtec in ni šans da bi oblačila za sabo in kar bo imela oblečt izbral on, ker potem bo šla v najbolj raztegnjenih in spranih oblekah v vrtec. Matej pravi:"Če ni raztrgano, je čisto je čist ok za povsod".
Tolikokrat sva se že sprla glede tega da pač vedno ko gre Mojca k babici nekaj dobi ampak kaj naj zdaj jaz ji rečem ne ne smeš tega kupit, ker bo Matej jezen. Včeraj pa se mi je po telefonu zjokala da ji je tako hudo, da ne more svoji vnukinji kupiti kar bi želela, da mi je bilo res hudo, da Matej samo z očmi zavija, jaz pa vedno rečem ja kaj bo pa Matej rekel. Celo rekla je da bo pa šla komu za botro, velik je otrok in staršev ki se bodo vsakega darila in vsake oblekice razveselili. Tako da me je kar mal šokiral, pa govorim Mateju, da ni nič narobe če stari starši kaj kupijo, saj zda tako nimajo kam dat denar, otrok več ni, res si privoščita veliko stvari a še vedno ostane dosti za vnučke, ki jih rada razvajata, a Matej se ne da, pravi sej imajo vsega dosti
Naj povem da sta nama za stanovanje kupila tudi nekaj stvari in da je bilo potem vse narobe. Zdaj pa bi rada kupila še pralni stroj za moj rojstni dan (stari je odpisan) ampak kar ne upam si sprejet tega, ker vem da bo Matej en teden ko mona hodil okoli in spet bo vse narobe.
Matej je zrasel v veliki družini (5 otrok) in nikoli niso čutili pomanjkanja, res pa je, da ni vsak mogel dobiti tisto kar si je tisti trenutek izmislil, ne vem al iz tega ishaja ta problem? Ja pa še to, stari starši po njegovi strani, kupujejo manj, vendar za obletnice rojstnih dnevov otroci vedno kaj dobijo. Je pa res tega manj, kot pri starih starših po moji strani.
Kaj mi je storiti? Kako naj svojega partnerja prepričam da ni nič narobe če tu pa tam kaj sprejmemo odprtih rok, ker mi je zaradi tega res grozno, tako zaradi reakcije Mateja, kot žalosti starih staršev.
Hvala, da ste me prebrali.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
vem da bodo moji in njegovu otrokom kupovali kaj....samo kot jaz njega poznam bo naredil celo cirkus iz tega. 
a ne tako kritično, kot je bilo to pri bivšem. On pač pravi da so kavbojke v šparu isto sranje kot en big star za 12 jurjev, glavno da so njemu všeč in mu pašejo. Pa kaj naj kupuje to kar mu paše, mene ne moti. Ampak to sploh ni point, mene zanima kako mu vtepst v glavo da ni nič narobe če punca sprejme kakšno zadevo ki ji jo babica kupi. 
mojo moamo, kako ne zna pridet iz trgovine brez vsaj enega avtomobilčka za škrata....in sedaj, sedaj jih sam kupi zanj, pa ni treba da je škrat z njim, potem se zgovarja da ga pogreša 
