nejcko
|
Pri nas je podobna zadeva. Sin bo star 5 let, pa zjutraj vedno tako mečka (ali pa zvečer za obleči pidžamo), da se včasih vprašam, ali sem jaz malo čudna ali je z njim res kaj narobe . Itak je na koncu vedno tako, da ga skoraj celega jaz oblečem . Ma, saj vem - napaka!!!, ampak drugače bi vsak dan ravno do kosila v vrtec prišli.
Najbolj me razkači, ker mu vse lepo prištimam, on pa se najprej pol ure slači, ker ima tooooooooooooooooooooliko opravkov vmes, se mora malo za avtomobički igrat, potem bi še nujno kakšno knjigico pogledal, ali pa malo pil, pa jedel, pa kar nekaj skače ..., joj, men pa živci do plafona. Si končno sleče eno stvar, pa spet sto stvari vmes, pa malo mojega prigovarjanja, spodbujanja, moledovanja, vpitjaaa ... Za znoret, kje je šele faza oblačenja. Oblači se pa po istem postopku, torej počne sto stvari vmes in rezultat so narobe oblečene hlače ali spodnjice ali nogavice, skratka V glavnem, največkrat primem jaz zadevo v roke in dokončam, torej ga slečem in oblečem.
Včasih pa tuid jaz znorim, sem tudi že šla iz stanovanja - ja takrat pa je bil v 5 sekundah oblečen. Samo je bilo zraven obilo joka, kričanja, vpitja ... mah, ful energije gre pri vsem tem in mojih živcev.
Zdaj mu pomagam pri oblačenju, pa čeprav vem, da zna sam, vem pa tudi, da ga malo ljubosumje daje, ker pač tamalo oblačim in potem bi se še on malo razvajal.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
