|
bobek05 -> RE: slaba vest (3.10.2006 9:56:11)
|
Pri nas je bila prva beseda MAM in sem bila ENA IZMED pomembnih oseb v njegovem življenju, ampak do pred kratkim (dober mesec nazaj) ni bilo tako opazne razlike. K vsakemu je šel - babici, dedku, atiju, teti, neznancu na ulici, prodajalcu časopisa,... Žive duše se ni bal, nikoli ni bil problem z varstvom... Je pa res, da se je cartal manj. No, in malo pred vstopom v jasli se je Anejev (in moj) svet obrnil na glavo. Naenkrat je postala v središču njegovega življenja mama - in to mislim DOBESEDNO. Ne morem na wc (še takrat, ko grem morajo biti vrata odprta, da me vidi), ne morem se stuširat (če je on pokonci), ne morem popolnoma nič drugega zraven njega delat, razen se ukvarjat z njim, ker pride do mene in se obesi na mojo nogo in skoraj zajoka, če ga takoj ne dvignem....
K drugim ljudem še gre, ampak je bolj sramežljiv, rabi več časa, da se vklopi, sprejme novo družbo, če kam gremo brez vozička, ga moram JAZ nosit (čeprav že hodi), ne ata, ne babi... JAZ in lahko si misliš kako moj križ trpi. Če ga hočem predat atiju, začne takoj protestirat in se me oklene kot klop.
Ko smo kje zunaj, me ima ves čas na očeh, če pa se preveč zamoti in ugotovi, da me v nekem trenutku ne vidi (jaz njega seveda ves čas spremljam), pa pade v tak histeričen jok, da rabim 15 min, da ga potolažim.
Pri babici je bil v varstvu že od rojstva, vsak vikend jo vidi, ampak če kam na hitro skočim, večkrat hodi po hiši sem in tja in žalostno išče "mam"... So morali celo poskriti moje slike, ker se je ob njih "spomnil", da me ni...Ti povem, da se mi srce TRGA [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Prvi dan, ko ga je ati peljal v vrtec, ga je pol dneva ignoriral in se samo stiskal k meni. Morala bi ga videt kako hudo je zajokal, ko sva prišla ponj... [sm=sad.gif] Še zdaj ne morem o tem premišljevat, ker me preveč boli... Še 1 teden nazaj je v vrtcu jokal, zdaj pa je že precej bolje... Danes je 1. dan, ko zjutaj ni niti pojamral, ko ga je mož predal vzgojiteljici. Tako, da se stanje v vrtcu počasi izboljšuje, doma pa je še vedno isto. Samo mama, mama, mama.... Saj ne, da bi me motilo, le naporno zna biti včasih.
Boš videla, kako hitro se bo vse obrnilo...
|
|
|
|