|
sato -> RE: podnevi bi spal, zvečer... (26.9.2006 22:58:35)
|
No, ja- to je tudi naša zgodba. Meni so svetovali, naj ga podnevi prebujam, pa bo ponoči spal. Pa ga nisem mogla zbuditi z ničemer- sem ga klicala, mu govorila, žgečkala...nič. Ponoči pa so ga bile same očke. Pa kako se je kregal, če sem luč ugasnila- smo imeli vso noč nočno lučko prižgano.
Sem pa imela eno zlato patronažno, s katero sva ostali v stikih, pa sem se obrnila še na njo- in me je tako fino potolažila. Je rekla, da si dojenček vzame spanja, kolikor potrebuje in pri tem ga ne more nič zmotiti. Si pa sčasoma uredi ritem, ugotovi, da je podnevi vse bolj živahno- ko začne to dojemati, se vse obrne.
To nespanje ponoči je pri nas trajalo kaka dva meseca- prvi mesec sem zgledala kot zombi, nato pa se privadiš. Vem, da ti nisem v tolažbo- mogoče se lahko tolažiš s tem, da bo to slej ko prej minilo.
|
|
|
|