zlata ribica
|
čau punce, končno se vam malo javim...priznam, da sem za ozmerjat, ampak se je tako lepo crkljat doma z našo malo Nano in atijem in brez računalnikov in podobnih zadev, tako da vas prosim, da mi oprostite. Najprej: Vsem novim mamicam, otročkom in atijem iskrene čestitke, veliko zdravja in ljubezni. Na kratko: Nana se je rodila 16.6. ob 00:25, kot vam je ribon sporočil. 15.6. sem imela amnio, ki je kazala, da sem še vedno zaprta, pa že en teden čez rok je bilo. Obdržali so me v P, mi dali še en tablet za mehčanje MV in poslali na oddelek. Začeli so se lažji popadki, ampak jih nisem jemala resno, ker so bili prisotni itak že cel teden. Ob 7h zvečer pa mi je začela odtekat voda, zdravnik je rekel, da tako kot mi odteka se tudi obnavlja in da ne bo nič. No, ob 20h sem dobila popadke na 3 minute, ki so bili zelo intenzivni, ob 21h imela CTG in pregled odprtosti - 2 do 3 prste, pošljejo me na oddelek in rečejo, da bo treba zdržat te popadke kolikor dolgo je možno. Ubogam..., ampak nekaj čez 23 so se popadki stopnjevali na 1 minuto in čutila sem že hud pritisk spodaj - nog sploh nisem več mogla dat skupaj. Peljejo me v porodno in ugotovijo, da smo že na koncu, da je glavica že globoko in me spokajo na posteljo, pokličem lubija, malo smo čakali s pritiskanjem, da je lubi prišel in tako je bila Nana rojena 25 minut čez polnoč. Vse je potekalo hitro in spontano, brez umetnih popadkov in brez protibolečinskih terapij - saj ni bilo časa . Nana je imela ob rojstvu 51 cm in 3470g, obseg glavice je bil 35 cm, rezana nisem bila, sem pa v zameno dobila nekaj notranjih šivov. Domov smo šli hitro in se kar fino rihtamo, Nana ima občasno malo krčov, ker se prebavila še prilagajajo, sicer pa je super pončka in seveda najina velika ljubezen. Tudi dojenje nama je fino steklo in ima zdaj že 4120 g. Patronažna kar ni mogla verjet, upam, da ne bo tako hitro naraščala teža tudi naprej, ker sicer... . Za porod lahko rečem, da je bil tak kot sem si ga želela in je res lepa izkušnja, edino kar bi si še želela je, da bi bil lubi poleg malo več časa kot zadnje pol ure...bo pa naslednjič . Malo se je zakompliciralo ko se prišla domov, zgrabil me je išias - in to orenk, šivi so boleli, pa še zaprta sem bila par dni - no bolje rečeno zabetonirana, tako da so bili še to kar fajn krči. Ampak zdaj je vse mimo, juhej . Pohvalit moram mojega lubija, ker tako zelo lepo skrbi zame in tudi z Nano je supeca...najboljši ati . Nisem še nič prebirala za nazaj, ampak upem, da ste vse lepo, tiste ki še niste šle v Rim - želim vam nepozabno lepe trenutke ob spoznavanju svojih , pa tudi ob spoznavanju sebe in svojih dragih v novi luči. No toliko za zdaj, grem malo počekirat našo novo temo ....se beremo tam. lep pozdravček, pa pa
|