Anonimen -> RE: Nezvesta (19.1.2009 15:25:03)
|
evo, sem našla neko staro temo, v kateri se tudi sama najdem... Če bo kdo želel prebrat še moje razmišljanje, bom zelo vesela. Tako težko je, ko si nečesa želiš, partner pa ti tega ne zna dat. In drugi postanejo takooo zelooo mamljivi in privlačni. Čeprav ti je tvoja partner še vedno noro privlačen... samo kaj, ko pa tega ne izkoristi in pusti, da misli uidejo čisto nekam drugam... Začetek veze je itak sam po sebi evforičen, poln nekih zanosov, pretiranih čustev, nenormalne in konstantne naklonjenosti. To z leti preraste v čudovito zrelo in polnejšo ljubezen... Ampak v tej ljubezni sva se midva izgubila. Kot da nimava več tistega pravega "občutka" en za drugega, kot da življenje teče mimo in si samo ena bedna figura v vsakodnevnem življenju, ki teče kot pač teče. Ni rutina, želiva si izboljšati odnose, želiva si razgibanosti... Občutka za to pa kar nekako ni več. Kot da delava ravno nasprotne stvari od željenih en pri drugemu, vedno izgubiva ali zgrešiva tisti "pravi" trenutek. Trenutek za karkoli, kar bi naju izpolnilo in zadovoljilo (ne le seksualno). Tako naju je zveza počasi začela prazniti, čeprav sva oba mnenja, da bi morala iz nje črpati. Kako obuditi to ljubezen? Kako najti skupne točke? Kako in kje sploh začeti? Saj volje je ogromno, ampak kaj ko se zdi, da je vse le brcanje v temo... Včasih sva se razumela s pogledom- kje je zdaj to? Včasih sva vzdrhtela ob dotiku, se pomuzala ob poljubu. Zdaj so pa poljubi prazni, pogledi nerazumljeni. Besede ubijajo, ni sproščenosti... Kdor se trudi, se trudi vedno ob napačnem trenutku... Ne znava več prit na skupen tir. Če me je kdorkoli razumel, bi bila hvaležna za kak stavek. Oba se počutiva slabo in si želiva iz tega prit, pa ne znava. Vse lepo vam želim v vaših razmerjih in LP![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]
|
|
|
|