Sita -> RE: Kdaj drugi otrok? (25.9.2006 9:06:04)
|
Midva sva se takoj, ko sva začela delati na tem, da bi imela otroke odločila, da jih bova imela blizu skupaj. In to še danes zagovarjam, ko vidim, kako se moji otroci skupaj igrajo, skupaj rastejo, ne iščejo družbe na ulici ... Med prvima dvema hčerkama je 16 mesecev razlike, najmlajša pa je dve leti in pol mlajša od drugorojene. In moram povedat, da sta se prvi dve zmeraj več skupaj igrali, zadnja je že bila preveč zadaj in to je tudi dolgo očitala. Zmeraj je govorila: "Onidve sta kot dvojčici, pa še oblačita se lahko enako, vse jima je prav druga od druge, z mano se pa nočeta igrat, ker se nočeta več igrat z barbikami (ali breckami) ..." Prvi dve pa sta se skupaj igrali in sedaj bereta iste knjige in imata svoje zaupne pogovore - no najmlajša se jima zmeraj bolj pridružuje, ker jo je tudi že "zabasala" puberteta in ker je preskočila razred in je zelo zrela za svojo starost. Morda tudi zaradi vpliva starejših sester ... Torej najmlajšo bi itak imeli še leto prej, da bi bilo med njimi le po leto in pol razlike, če bi le mogli, pa nam takrat stanovanjske razmere in sploh zelo negotova prihodnost tega ni dopuščala ... In tako je fino: najprej imaš (če govorimo o dveh otrocih) oba v plenicah, oba v vrtcu, oba v OŠ (kjer si lahko zelo pomagajo med sabo) in tako naprej - odraščajo skupaj. Všeč mi je torej, da vso energijo kot starša usmeriva v določeno obdobje - najprej v nego in skrb dojenčkov, potem malih otrok, šolarjev in zdaj v puberteto. S svojimi puncami se lahko toliko pogovarjam že o odraslih rečeh in vse tri razumejo in me veliko sprašujejo .... Pa ker so velike, lahko potujemo kamorkoli, če bi imeli pa zdaj še dojenčka, bi se bilo pa potrebno ozirat predvsem nanj in bi tako ostali za marsikaj prikrajšani ... In kako fajn nama je - kmalu bova spet sama in na vrsti bo spet samo uživanje ...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Naj povem, da ima moj mož 12 let starejšega brata in 10 let starejšo sestro in pravi, da se je zmeraj počutil kot edinček in si je moral družbo iskati drugje ...
|
|
|
|