Tejcha
|
Po dolgem času se tudi midva oglašava. Mali mi sedi na kolenih in mi z nogicami brca po tipkovnici... Mu tale položaj najbolj ustreza. Sej, če sm čist odkrita, sem konec nosečnosti res preživela na tem stolu in buljila v ekran, ko sem čekirala, kaj se dogaja z vami, :) Se verjetno zelo domače počuti. Ful ste pridne z vašim oglašanjem in velikokrat me vaš "čvek" o kakšnih stvareh ful pomiri, ko vidim, da nisem zmešana in da ravnam tako kot večina - po instinktu. Skrbelo me je, ker se tudi meni zgodi, da so zize malo pred obrokom (lumpek je na 3 ure) čisto mehke, in takrat seveda dodam aptimil, da sem edina, ki se takole švercam... Glede na nasvete, ki sem jih dobla v posvetovalnici, bi se morala direkt v eno sobo zapret in čez lino dobivat točno določeno hrano, malega pa imet ves čas priklopljenega... In to do 6. meseca... ??? Tako pa: jem vse (no, bifteku se bom res izognila) in mali zaenkrat nima problemov. Kadar vidim, da ima mlekarna slabši dan, pač dodam aptimil. Mali je zadobvoljen, js pa tud (sploh sedaj, ko berem, da to vse počnete). Po moje bi blo treba tiste zmaje v posvetovalnicah mal spomnit na to, da je treba otroke dojit zato, da niso lačni, ne pa zato, ker tako piše v knjigah. Sm cela našpičena... Glede kapljic AD3: zdaj dobi Tilen 2 na dan in bom verjetno še par dni nadaljevala s tako dozo,potem pa počasi naprej... Recept zanje sva dobla pri treh tednih - v navodilih piše, da so od 6. tedna naprej, tak da sva šele začela in upam, da ne bo krčkov. Tud naš falotek se zjutraj tako prešerno smejčka, da bi ga kr pojedla. Danes zjutraj sem celo ugotovila, da že sedaj preganja babe in to po angleško... Grl, grl... - no, tist I pa res lahk spustimo, ne? Še odrasli se kdaj zmotimo, kak se pol dojenčki ne bi... Res je lep feeling, ko se ti dete nasmeji in ko ni več dvoma, da spremlja okolico...in da ve, kdaj je pri mamci. Joj, kk sm žleht... Sam.. js bi ga mela kr zase. Smo pa tud pr nas že precej "razvajeni" - zvečer zaspi le, če ima v ustih jošk in je pripravljen tud pol ure skupaj krolit, dokler ne dobi svojega... res, da je malo naporno, ker ga tud ati ne more dat spat. Imamo pa sedaj kar v urniku kopanje (vsak dan plavamo, ker potem fajn spančka), pa potem cartanje... In zdle je čas za akcijo. Uffff... sm se razpisala... Se bom pa potrudla, da poštimam slike za v album - imam vse s preveliko resolucijo in ne grejo noter. Vaši sončki so pa tudi (od prvega do zadnjega) vsi direkt za požret. Ok, zdej pa greva. Nočko, Tea in Tilen
_____________________________
...In res... Ni lepšega občutka, kot je nežen dotik otroške ročice ...
|