Kaj mi je storiti? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


Anonimen -> Kaj mi je storiti? (17.9.2006 20:11:12)

Sem poročena in mama 2,5 letniku. Živimo normalno in povprečno družinsko življenje. Zgledamo čist ok družina, a večkrat mislim, da le navzven.
Z možem se poznava 5 let, v tem času sva dala marsikaj skozi. A zdaj se mi zdi da sva popolnoma odtujena. Meni ogromno pomeni pogovor, crkljanje, česar je bilo na začetku veliko, potem pa vedno manj, zdaj pa tega sploh ni več. Tudi ljubiva se skoraj ne več. Po mesec dni in več ne. Že milijonkrat sem načela temo o najini odtujenosti, pa ne zaleže. Hitro se vse skupaj sprevrže v obtoževanje, tudi zmerjanje.
Ne vem, kje sva naredila napaku. Otroka imava oba zelo rada, res je pa zelo zahteven, trmast, vsako sekundo mu moraš biti za petami, da kakšne ne ušpiči ... In jaz se z njim zelo veliko ukvarjam, mož pa ne, nekaj zaradi narave službe, nekaj pa tudi, ker se mu včasih preprosto ne da.
A najina zveza je bila v škripcih že veliko pred tem. Od tega, da sem po letu in pol zveze nekoč odkrila vroče smse, ki si jih je dopisoval z bivšo sex prijateljico, do tega, da sem v nosečnosti odkrila, da mu je ena najstnica po mailu poslala svoje slike .... Ko sem takrat ponorela, sem dobila celo klofuto.  Nikoli pa nisem mogla oditi. Takrat sem ga imela še peveč rada. Vem, da mi boste zdaj svetovali, da naj ga pustim, ker me je udaril ... a slišali ste samo mojo plat zgodbe. Vem, da je vse to ostajalo pri smsih, da me ni prevaral, da me ima rad in da mu otrok veliko pomeni. Po drugi strani pa se mi zdi, da se karakterno sploh ne ujemava, oba sva vročekrvna in vzkipljiva in so lahko najini prepiri prava vojna.
Se je pa sčasoma najina ljubezen ohlajala, ni več strasti, le še pogorišče.
Večkrat sem že hotela oditi, ker sem mislila, da ga bo to streznilo. Sploh pa najhujšem incidentu do sedaj, ki se je zgodil poleti, ko me je v prepiru z vso silo večkrat boksnil v ramo, jaz pa sem ga udarila nazaj. Groza!!!!!! In da je še bolj grozno, takrat sem imela v naročju otroka. Ki se je jokal. Oba obžalujeva, da se je to zgodilo in groza mi je ob misli, kako se je takrat počutil sinko.
Saj bi šla, a kaj, ko nimam kam. Lani sva popolnoma prenovila stanovanje, ki je sicer njegova last, a jaz sem vzela kredit in sem tako pečena za 10 let. In obrok je 100.000 sit. Ne morem oditi in niti nimam kam. Doma ni prostora.  
Poleg ttega sem preseljena k njemu, 150 km od doma, tu imam službo, če grem nazaj, nimam nič.

Drugače smo veliko skupaj, kot družina kam gremo, se normalno in veliko pogovarjava, a med nama ni intimnosti.

Kaj naj storim? Naj še poskušam? Kaj in kako? Ali naj tvegam in grem v ločitev.

še vedno ga imam rada, a ne več toliko kot na začetku.




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 20:16:12)

še vedno ga imam rada, a ne več toliko kot na začetku


Tu si že vse povedala!




Marogica -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 20:37:29)

Ti bom "analizirala" vajine napake z vidika tretje, čustveno nevpletene osebe: Torej:

1. Kar se tiče pogovorov imaš dve možnosti: Ko se pogovarjata se ne obtožujta, temvče iščita rešitve problema, ki ga imata. Pomembo je seveda, da problem oba vidita in ne samo en, ker drugače si lahko normalen pogovor kar odmisliš.

2. Tvoj mož ima najbrž samozavest v hlačah ali pa ga ti seksualno ne privlašiš, če si mora dopisovati "Hot-maile" z bivšo in si ogledovati slike drugih.

3. To, da sem dobila občutek, da ste "pretepaška familija", ti je najbrž jasno in to zaradi njegovih in tvojih izpadov. TU v bistvu prihajam do sklepa, da sta oba malo "omejena" besedno, če si morata razložiti stvari s pestmi. Punca razmisli, saj veš, da pri teh nekaj udarcih ne bo ostalo, ne? Upam, da ti je to jasno?
4. Seveda pa uredi tako, da bo mož prepisal pol stanovanja nate, saj ga konec koncev financiraš TI. Kaj ti ni jasno, kaj to zate pomeni? FInančna RUINA, če gresta narazen!!

5. Odkrito povedamo ne vem, kaj naj narediš, saj ne morem čutiti kot ti v TVOJEM primeru. Če pa vprašaš mene, kot čustveno nevpleteno osebo, bi naredila v tem zaporedju: prepis polovice stanovanja nate, probaj spremeniti komunikacijo v vajinem odnosu (to mislim za oba), in če ne gre, je naslednji korak LOČITEV. In drži se vrstnega reda punca, da te ne bo nasral!!!




bskrle -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 20:46:07)

Najprej k družinskemu terapevtu, ta vama bo dajal smernice, sama se iz te godlje ne bosta izkopala.




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 22:34:57)

recimo, da ga zapustiš:

Poročena si, stanovanje gre 50:50, službo imaš, otrok ostane pri tebi in ni šans, da stanovanje zapustiš ti. V skrajnem primeru se deli pol pol. brez strehe nad glavo ne boš ostala. so se ločevale ženske, ki niti službe niso imele pa so splavale, zato se ne izgovarjaj, da nimaš kam it. Najbolj pametno pa je, da ga pri morebitnem naslednjem udarcu prijaviš na policijo-to bi jaz na tvojem mestu že zdavnaj naredila(ampak ni važno)
Takrast bi pa imela še manjše šanse, da bi ti izvisela.
Upam, da se zavedaš, da bolje ne bo in da lahko prej pride do kakšne tragedije-bog ne daj. Pa saj vidiš kaj se vse bolj pogosto dogaja v takšnih družinah.
zavoljo svojega otroka in sebe, ukrepati bi mogla že včeraj, ne danes.
Če pa verjameš v srečen konec,v terapevte,imaš ogromno živcev,...bla bla..pa ti želim, da zaživiš srečno če lahko.




mojamura -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 22:50:51)

anonimna, zakaj si sploh še vedno z njim?
1. rada, kot sem lahko razbrala iz maila, ga nimaš več tak zelo
2. prepirata se
3. fizično nasilje v prisotnosti otroka (pomisli kaj bo iz vajinega otroka, če bo to moral na vsake toliko zraven gledati)ž
4. zadeve se ne izboljšujejo

to, da iščeš vse mogoče izgovore, pa da nimaš kam it etc. mislim da temu niti sama ne verjameš več. po mojem ni še prišlo tistih tvojih 5 minut, ko ti bo zares prekipelo.

že punce pred mano so ti vse dodobra napisale, tako da, premisli in se odloči. kakorkoli pa že, najdi si pomoč - psihologa.




rija -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 22:54:37)

Živimo normalno in povprečno družinsko življenje.


A ti to resno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 23:39:09)

IZVIRNO SPOROČILO: rija

Živimo normalno in povprečno družinsko življenje.


A ti to resno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Jaz sem se tudi ustavila ob tem stavku. Samo če bolje razmisliš, pa saj nažalost to je povprečno družinsko življenje.ma za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]je to vse skupaj




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.9.2006 23:44:04)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




rija -> RE: Kaj mi je storiti? (17.9.2006 23:47:23)

Povprečno mogoče, ampak normalno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 0:15:26)

IZVIRNO SPOROČILO: rija

Povprečno mogoče, ampak normalno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]



seveda ni normalno, zato pa sem napisala samo povprečno.




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 6:22:46)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

...se mi zdi da sva popolnoma odtujena. Meni ogromno pomeni pogovor, crkljanje, česar je bilo na začetku veliko, potem pa vedno manj, zdaj pa tega sploh ni več.

...Drugače smo veliko skupaj, kot družina kam gremo, se normalno in veliko pogovarjava, a med nama ni intimnosti.


Kaj je sploh kdo zares prebral njen post? Anonimna, si ti prebrala to, kar si napisala? V bistvu sta vidva zelo v redu ampak v bistvu to nista. Se normalno pogovarjate ali se pretepate, ali oboje? OK, preidimo zdaj k bistvu. To da se tepeta vpričo otroka govori o vajini nezrelosti na dva načina - prvega sem že omenil, drugi pa pove o nezmožnosti normalne diskusije, ki jo vidva v "normalnih" trenutkih očitno zmoreta a sta toliko vzkipljiva, da se vama zgodi tudi takšna slabost. Če se tako veliko pogovarjata se dajta pogovarjati tudi o problemih brez da bi kdo komu kaj očital. Je težko ampak je treba stisnit rit pa to naredit.

Daj poročaj še malo o vama, neke stvari mi niso ravno jasne.

Pa še nekaj, obstajajo situacija za katere se res ni vredno boriti, ampak ljudje, če so otroci na svetu je vsak vsaj temu otroku dolžan, prvenstveno pa sebi, da poskusi rešiti zadevo. Zato se nekateri vzdržite nepotrebnih demoralizirajočih komentarjev. Najlažje je vreči puško v koruzo, najlažje. Treba stisnit jajca pa s tem živet in preživet.




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 10:18:22)

Naj se še oglasim. Še vedno mislim, da smo normalna družina. Tukaj ste ta hudi spor tako napihnili, da izgleda, kot da se pretepamo vsak dan! Ljubi bog!
Vem, da je bilo tisto zelo narobe in se nikoli nikoli ne bi smelo zgoditi, a žal se je, ker sva oba zelo vročekrvna in nepopustljiva. Vem, da to ni opravičilo in je zelo narobe.
Res je, da se z možem ogromno pogovarjava. Tudi otem najinem problemu, a ne najdeva rešitve. Vedno se o vsem pogovoriva, ker pa če ne bi bilo komunikacije, bi pa zagotovo že šla narazen, ker mi je pogovor zelo pomemben.
Mene bolj skrbi intimnost, nežnosti, ki jih več ni. Se mi zdi, da sva zgolj še prijatelja. In to mi ni všeč.

Tudi jaz sem včasih mislila, da bi ob prvem udarcu šla. Pa nisem, ker vem, da ni vse samo črno - belo.

Kar se pa tiče tistih slik in smsov, pa mi je moj povedal tako, da dolgo sploh ni znal drugače. Kot otrok je bil ves čas seznanjen z varanjem, prepiri, tudi tepežem in tudi s punco, ki jo je imel pred mano, si nista bila zvesta. Pravi, da ni znal drugače.
Da zdaj ve, kaj naj bi pomenila zvestoba in vdanost.
a jaz še vedno pogrešam telesni stik. A nobeden nima volje, sva utrujena, se nama ne da.
kako to obuditi.?




ursi -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 12:27:19)

Jaz osebno pa mislim, da se vajino zvezo še vedno da rešiti, če bosta le oba za to. Že to je veliko, če se pogovarjata in če oba vesta, v čem je problem vajine zveze. Ja, udarci res niso primerno reševanje problemov, ampak če je obema žal, verjamem, da to ne bo postalo rutina. Včasih pač se zgodi. In upam, da je bilo dovolj, da sta se iz tega kaj naučila.

Zelo veliko je, da sta prijatelja. Pa naj bo tako. In iz tega na novo gradita naprej. Če sta rada v družbi eden drugega, bo tudi intimnost prišla. delajta na tem. Ne izgovarjajta se, da sta za to preutrujena. Pa ti prevzemi vlogo in začni s tem. Ne na silo, počasi.

Mislim, da pri vama še ni potrebno vreči puške v koruzo. Potrudita se in splačalo se vama bo.Če pa se ne bo, bo pa čas prinesel svoje in takrat ne boš potrebovala naših mnenj, ali sploh še ostati skupaj. Veliko sreče vama želim.




lenika -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 13:31:19)

Do partnerja, ki bi kadarkoli v življenju dvignil roko nad mene, jaz več ne bi imela zaupanja.




Jolly -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 14:50:48)

moje misljenje... mogoce ste res napihnili malo stvari in ce jo je 1x klofutnil, to ne pomeni, da jo bo prihodnosti pretepal. Ne zagovarjam tepeza in tudi sama sem rekla, ce me moz 1x udari, da se locim. In glih po napetih dneh, ki so se vrstili, sva se enega vecera skregala in dobila sem focen. Takrat sem mislila, konec sveta, locitev, sovrastvo, najbolj pa me je bolelo v dusi ker tega nisem pricakovala. No, ker imamo druyinskega prijatelja ki je svetovalec za zakone v krizi, mi je enkrat rekel, da je vecinoma tako, ce te enkrat udari, da se potem zacne ponavljati po vrstnem redu... vcasih pa pride do klofute tudi v konfliktu, kjer se iskri jeza in nato bum.  Dal mi je primer... ce zenska v jezi udari moskega, ko jo uzali, prizadene ali kakorkoli, potem nihce ne dela panike, saj si mislijo... lej kak je pogumna da ga je focnala. In tudi to ne pomeni, da ga bo pa zdaj pretepala... Saj razumete kaj mislim... drugace je ce se zacne nasilje iz ljubega miru in v malih preprostih receh dobis klofuto, ali v primeru pijancevanja, da ti pride domov in te udari. Jaz to gledam zdaj tako in anonimni svetujem, ce se hoce imeti intimnost, cartanje z mozem... naj poskrbi, da jima ne bo dolgcas. prekinita rutino, najdita kak drug nacin za sproscanje in ponovno mu bo postalo vsec. Res je da po nekem casu ljubimca postaneta prijatelja, a ni to poanta zakona, da si zaupas, da imas ob sebi najboljsega prijatelja. Jaz imam prijatelja, moza, zaupnika, in ljubimca hkrati in tudi pri nama se vcasih naredi, da pridejo obdobja, ko to preprosto izgine, ampak se kmalu spet postavi vez. Mor vedeti, da je v danasnjem casu pritisk na ljudi taksen, da nimajo vec volje do nicesar in bi se rad vsak na brzino do necesa prikradel, ko pa ne gre, pa sledi otoznost, jeza in to nekateri izrazajo s tem, da potem nimajo volje po intimnosti, po hrani, popogovarjanju itd...Vsak clovek se v danasnjem casu, se posebaj moski, trudijo, da bi nekaj ustvarili in da bi druzino spravili na bolje in posledica tega je utrujenost in nezanimanje za vse. Ampak vseeno, ce da das roko na srce in pomislis, ce bi svojega moya enkrat lepo presenetila in ga ponovno zapeljala, a mislis da ne bi popustil Jaz npr. svojemu recem, kadar se hocem cartat in cetudi ima delo doma, mu recem, pridi se malo stisnat. in tudi njemu pase  v tistem trenutku da se objameva, malo sprostiva zivce, vcasih celo skupaj zaspiva in nato je bolj sproscen za vse in naprej dela kar mu pase. Je pa res, tudi moj moz je bolj take narave, da hitro reagira, primer kot sta vidva in tega nicesar ne resi. Ko se skregata, mora eden popustiti, ce ne se bo res zacelo stopnjevati in bosta mislila, da bo vedno udarec koncal pogovor takrat ko bo eden od vaju to hotel, v tem primeru tvoj moy. 




eupat -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 15:01:29)

IZVIRNO SPOROČILO: Jolly

moje misljenje... mogoce ste res napihnili malo stvari in ce jo je 1x klofutnil, to ne pomeni, da jo bo prihodnosti pretepal. Ne zagovarjam tepeza in tudi sama sem rekla, ce me moz 1x udari, da se locim. In glih po napetih dneh, ki so se vrstili, sva se enega vecera skregala in dobila sem focen. Takrat sem mislila, konec sveta, locitev, sovrastvo, najbolj pa me je bolelo v dusi ker tega nisem pricakovala. No, ker imamo druyinskega prijatelja ki je svetovalec za zakone v krizi, mi je enkrat rekel, da je vecinoma tako, ce te enkrat udari, da se potem zacne ponavljati po vrstnem redu... vcasih pa pride do klofute tudi v konfliktu, kjer se iskri jeza in nato bum.  Dal mi je primer... ce zenska v jezi udari moskega, ko jo uzali, prizadene ali kakorkoli, potem nihce ne dela panike, saj si mislijo... lej kak je pogumna da ga je focnala. In tudi to ne pomeni, da ga bo pa zdaj pretepala... Saj razumete kaj mislim... drugace je ce se zacne nasilje iz ljubega miru in v malih preprostih receh dobis klofuto, ali v primeru pijancevanja, da ti pride domov in te udari. Jaz to gledam zdaj tako in anonimni svetujem, ce se hoce imeti intimnost, cartanje z mozem... naj poskrbi, da jima ne bo dolgcas. prekinita rutino, najdita kak drug nacin za sproscanje in ponovno mu bo postalo vsec. Res je da po nekem casu ljubimca postaneta prijatelja, a ni to poanta zakona, da si zaupas, da imas ob sebi najboljsega prijatelja. Jaz imam prijatelja, moza, zaupnika, in ljubimca hkrati in tudi pri nama se vcasih naredi, da pridejo obdobja, ko to preprosto izgine, ampak se kmalu spet postavi vez. Mor vedeti, da je v danasnjem casu pritisk na ljudi taksen, da nimajo vec volje do nicesar in bi se rad vsak na brzino do necesa prikradel, ko pa ne gre, pa sledi otoznost, jeza in to nekateri izrazajo s tem, da potem nimajo volje po intimnosti, po hrani, popogovarjanju itd...Vsak clovek se v danasnjem casu, se posebaj moski, trudijo, da bi nekaj ustvarili in da bi druzino spravili na bolje in posledica tega je utrujenost in nezanimanje za vse. Ampak vseeno, ce da das roko na srce in pomislis, ce bi svojega moya enkrat lepo presenetila in ga ponovno zapeljala, a mislis da ne bi popustil Jaz npr. svojemu recem, kadar se hocem cartat in cetudi ima delo doma, mu recem, pridi se malo stisnat. in tudi njemu pase  v tistem trenutku da se objameva, malo sprostiva zivce, vcasih celo skupaj zaspiva in nato je bolj sproscen za vse in naprej dela kar mu pase. Je pa res, tudi moj moz je bolj take narave, da hitro reagira, primer kot sta vidva in tega nicesar ne resi. Ko se skregata, mora eden popustiti, ce ne se bo res zacelo stopnjevati in bosta mislila, da bo vedno udarec koncal pogovor takrat ko bo eden od vaju to hotel, v tem primeru tvoj moy. 


Ja Jolly po to se pa podpišem. Še sam ne bi znal boljše povedati.




lory05 -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 15:21:30)

Kako gre to skupaj, enkrat trdiš, da sta oba vzkipljiva in je med vama prava vojna, drugič ste veliko skupaj in se normalno pogovarjata?!
Če se znata tudi veliko in normalno pogovarjat, pa se dejta zmenit. Čeprav po mojem mnenju, lahko se nevemkako pogovarjata, če med vama ni intimnosti in prave ljubezni, je vse zastonj, ne bo šlo.
Edino če ti je dovolj, da imaš samo sostanovalca, še vedno pa boš najbrž pogrešala partnerja.




*Karmen* -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 16:21:39)

Anonimna, ker si vajino (ne)intimnost izpostavila bolj kot karkoli drugega, ti bom pač povedala svoje mišljenje o tem. Praviš, da med vama ni več intimnosti, nežnosti, tistih iskric, ki so včasih preskakovale med vama?

Vse to je lahko le prehodno obdobje. Obdobje, ko vaju utrudi tekanje za otročkom, obdobje, ko imata v službi več dela kot ponavadi, obdobje, ko sta na splošno bolj utrujena in vzkipljiva kot ponavadi. Če je to le prehodno obdobje, veš le ti. V nasprotnem primeru, če je ta občutek neintimnosti, občutek pomanjkanja iskric in nežnosti, resničen in trajen, pa se vsekakor splača razmisliti o nadaljnjem življenju vaše družinice. Poglej, glede na to, da imata tako majhnega otročka, predvidevam, da sta še mlada in da je pred vama še kar lep kos življenjske poti. Če je ljubezen minila in živita skupaj le kot prijatelja, vedita, da bo vajina življenjska pot prazna. Si lahko predstavljata, da bosta skupaj živela še nadaljnih 30 ali celo 40 let z redkimi nežnostmi, s še bolj redkimi intimnostmi, brez iskric tiste prave, tople ljubezni? Mislim, da si vsak človek zasluži vso ljubezen svojega partnerja in da je lepo, če partnerju ljubezen tudi vrača - pa ne pod prisilo, temveč z užitkom. Ne vem, oba bosta morala premisliti in se pogovoriti o tem kar se vama dogaja. Vsekakor pa si nihče ne zasluži življenja brez ljubezni. Upam pa, da je pri vama vzrok vseh teh kolobocij le preutrujenost in da bosta z malo domišljije iz zaspanih iskric spet prebudila tisti pravi, veliki ogenj ljubezni. Vso srečo!




Rosada -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 17:10:48)

Svaka žena mora imeti dober seks.Če ni seksa žena ni zadovolna.Tvoj muž ni dobar.Ne zadovoli te.Da li si povedala negovi mami da te ne zadovoli?Ka ona reče?
Tvoj muž si ne more dopisivati sa drugim.Ker ne zadovoli tebe kamoli kakvu drugu.Če tebe ne zadovoli tudi druge ne bo.
Zakaj si ti vručekrvna?Žena mora biti tiha i mirna.Ako je žena vruče krvi znači da nema dovolno dobrog seksa.Zato trpiš.To ni u redu.Muž mora ženi pružiti dobar seks.Meni moj muž pruži dobar seks tako da to ni problem.
Muški može udariti ženu ako ona to zasluži.Ako je slaba žena.A ti si dobra žena.Odgajaš otroka.Hočeš seks.On je slab muž jer ti ne da seks.Možeš imati ljubavnika jer te muž ne zadovoli.




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 17:36:25)

Ej Rosada, jaz mislim, da si ti res zrel/a za eno banano, kaj praviš? Kaj pravite moderatorji? Mislim, `lej, ljudje imajo probleme, ni ti se treba norca delat, kapiš?

Predlagam, da se dotičnega (predvidevam da gre za tipčka) odstrani s tega foruma, nima smisla!




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (18.9.2006 17:40:57)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Anonimen -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 17:48:57)

Kar se Rosade tiče, je meni ful zanimivo spoznavat drugo kulturo.
Kar pa se anonimne, pa nimam pojma.




LuLu -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 17:53:29)

Ola,
eh eni samo na njen nick dobijo alergijo, sploh ne berejo kaj piše... če se dobro prebere kaj je napisala, pa malo v lepšo slovenščino oblikuje... jaz mislim, da je kar logično napisala.




Lana25 -> RE: Kaj mi je storiti? (18.9.2006 19:53:19)

IZVIRNO SPOROČILO: Rosada

Svaka žena mora imeti dober seks.Če ni seksa žena ni zadovolna.



Jap. [sm=smiley20.gif]




Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>