|
Anonimen -> RE: trauma iz otroštva (14.9.2006 7:31:52)
|
Sem zbrala pogum[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image], sva se z možem po službi vsedla in pogovorila. Njegova začetna reakcija je bila še kr vredu, me je tolažil, rekel, da bova skupaj vse prebrodila,... ko pa sem mu povedala kdo je bil, je brez besed vstal, šel ven iz hiše, se vsedel v avto in ga dve uri ni bilo nikjer, telefon je izklopil, te dve uri sta bili najbolj grozni uri odkar sem poročena z njim.
Po dveh urah se pripelje domov, v solzah pride do mene, me objame, vzame svoj telefon in pokliče mojega posiljevalca. Stala sem tam ko kip, mož mu je takoj ko se je oglasil rekel, da ga noče nikoli več videti in slišati, rekel mu je tudi, naj se spomni kaj se je zgodilo 15 let nazaj, ko sta s sodelavcem peljala neko dijakinjo domov iz službe, pa da sem ta dijakinja jaz. Baje je tip obnemel, v začetku iskal izgovore, češ, da sem jaz hotela in tako naprej, pa mu je moj mož rekel, da glede na to, da sem bila mladoletna, ona dva pa odrasl, tega nebi smela storiti, četudi bi jaz tako hotela (seveda nisem, sem se močno upirala).
Moram vam povedati, da sva se potem pogovarjala še dolgo v noč, moj dragi me čisto razume, bova skupaj odšla k psihiatru, sem pa to noč spala boljše kot vsako noč zadnje pol leta, le zakaj sem toliko časa čakala, da mu povem.
Če nebi moja prijateljica vam napisala na forumu in meni povedala, bi jaz še zdaj trpela, res sem srečna, da sem vas poslušala, HVALA.
|
|
|
|