|
Gina -> RE: Histerija in trma pri 2-letniku (19.9.2006 21:39:48)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica
KAj naj ti rečem? Otrok je v vseh obdojih trmast, ker trma pomeni tudi izražanje njegove volje, kar pomeni, da je otrok "svoja" osebnost in misli pač po svoje, kar se pa ne sklada z mišljenjem staršev. Torej se te oblike trme pojavljajo skoz,....
Jaz se čisto strinjam s tem, pa tudi moja praksa to potrjuje. Ta prvi je bil srednje trmast, pa smo rekli, da je trmast in se sekirali....dokler nismo dobili ta druge, ki je bila trma na kvadrat. Metala se je po tleh, cvilila, tulila, ni popustila, zahtevala, metala okrog, ni da ni bilo... Meni se je kar mešalo zraven. Pa smo rekli, to je obdobje, bo minilo. Ma kaki! Še danes ni minilo. Mi smo se z leti streznili, predvsem jaz in sem pogruntala, da je včasih otrok pač bolj trmast po karakterju, kot si ti, in da nič drugega ne pomaga, kot da se prisiliš speljati reči skozi, ne glede na to, da za širše množice ob tem učinkuješ "ne-dovolj-prijazen-in-ne-samo-s-pogovorom-delujoč" človek. Torej prekršiš družbeno normo biti polna mati, ki nikoli ne povzdigne glasu, nikoli ne da eno čez rit, nikoli ne kaznuje, nikoli ne vztraja tudi ona čez trupla...., za ceno da se otrok razvije v normalno odgovorno osebo, ki ne izsiljuje vsakega in povsod. Predvsem moraš, če mene vprašaš, biti bolj trmasta od otroka.
No, ko smo mi dobili tretjega, bi kdo rekel, da je trmica. Ni. Zelo malo tega izraža. Sem ina tja se meče po tleh, ali cvili, ko ni po njegovo, pa vse hoče sam naredit, drugače je pa jok in stok, ampak....če začuti, da malo bolj odločno in strogo rečem, da je konec, da naj takoj neha, ali pa ne bo dobil tistega sploh, ali če rečem npr. da bova šla pa ven iz trgovine, če ne neha...bo pa gladko nehal. Rekel bo, da se hoče stisnit k meni tisti hip in to tudi dobi, drugače pa ne sitnari več. Ampak to ni recept, ker ta mali res ni primerljiv s ta srednjo, kateri si lahko vse to rekel, pa jo ni nič brigalo. Ona je lahko npr. padla s kavča, pa je šla spet in spet in spet plezat gor, da bo dokazala kavču, da nima prav, ker jo dol meče.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Tudi ignoranca ni pomagala pri čisto nobenem mojem otroku. Tisto je vse samo spodbudilo, da so še bolj cvilili.
Saj pravim, univerzalen rešitve ni, edino kar lahko rečem je to, da se moraš takoj odločit, ko pride do problema, ali boš tisto toleriral (npr. otrok se hoče sam obleči - ali mu boš pustil), ali pa ne (otrok se ne sme sam obleči, ker nimaš časa čakat). Ker če mu najprej groziš, da se ne sme, potem pa popustiš, ga samo naučiš, da se sitnarjenje splača. Postane samo še bolj trmast, ker si trmo nagradil. Pa vztrajen moraš biti pri izvrševanju posledic. Ne sme se ti otrok tisti hip smilit, ker nečesa ne bo dobil, npr v trgovini še enega avtomobilčka, ki ga je zahteval z dretjem.
Vzgoja je res težka reč.
|
|
|
|