PREMALO PRILAGAJANJA

PREMALO PRILAGAJANJA (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:01:10)
Naslov teme se nanaša prav na vse težke trenutke v zakonu oz. skupnem življenju dveh partnerjev - KO PREBIRAM VSE TO NA FORUMU ME KAR ZABOLI. Na kratko bom opisala svojo zgodbo. Z mojim sva začela pred štirimi leti. Takrat sem končala dolgoletno vezo (10 let). Takoj sem se zaljubila, tudi on, ker je bil drugačen. On je imel takrat ogromno problemov. Bil je brez službe, veliko laganja, prikrivanja preteklosti,... bal se je da me bo izgubil če jaz vse to izvem. Zelo mi je bilo težko. Nisem vedela ali naj vstrajam ali naj vse skupaj nekam zabrišem. Veliko sva se pogovarjala, kregala (vedno sva se spoštovala),...., ampak nikoli ni trpelo naše spolno življenje (napisala sem zato, ker vidim da je pri veliko parih to problem), nikoli ni popival in tako reševal probleme, vsepovsod sva hodila skupaj, za to niso vedeli ne prijatelji, ne starši, ampak sva vse reševala sama. Po dveh letih se je stanje zelo spremenilo. Dobil je službo in tako sva se odločila za otročička. Danes smo srečni, veseli in imamo se zelo radi. Mogoče ne boste razumeli kaj hočem povedati. Mislim da je v vezi dveh partnerjev najpomembneje to, da se znata partnerja en drugemu prilagoditi, pa če prav vam gre v tistem trenutku vse na živce. Tega pri večini ni. Sem zelo moderna ženska, zelo izobražena z zelo dobro plačo, vedno sem moža spoštovala, ga vspodbujala in mu pomagala. Tudi on mi je to v veliki meri vračal, je pa res, da oba gledava na to, da bo otrok SREČEN in otrok ne bo srečen, če ne bova srečna medva. To je moto v naši hiši!!!!!PROSIM VAS, DRAGE MAMICE IN OČKI, NAREDITE STANJE DOMA TAKŠNO, DA OTROCI NE BODO TRPELI!!!!!! Veliko se pogovarjite, ne glejte samo tv in visite na računalnikih, posvetite se en drugemu, prisluhnite partnerju, zahtevajte naj vam pove kaj si želi in obratno. Sem nova na forumu, in ko sem brala teme na tem forumu me je zelo pretreslo. BODITE POTRPEŽLJIVI, NI POTREBE DA GRESTE ZA VSAKO MALENKOST NARAZEN. REŠUJTE SVOJE ZAKONE. Ne podpiram pa tepeža, zmirjanja!!!! SREČNO!!!

tanikaa -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:13:12)
Kako lepo je enkrat za spremembo prebrat srečno zgodbico [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Samo tako naprej, in da bi čimveč družinic okužil vaš virus radi se imejmo in spoštujmo se. [sm=smiley20.gif][sm=rozica.gif]

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:19:35)
Saj si lepo napisala! Vendar nismo vsi izobraženi z visoko plačo kot ti ( verjetno imaš dobro službo in ne prideš domov v delavski obleki in zmantrana od napornega fizičnega dela ), zato se nekateri borimo iz dneva v dan za to da lahko otroku nudimo vsaj osnovne ( materialne ) zadeve. To pa prinese tudi to da nismo tolko skupaj, se nimamo časa pogovarjat, saj delamo od zjutraj do večera! Vendar ti tega ne razumeš, ker ti očitno gre vredu delaš osem ur in prideš domov, maš čas za moža in otroka! Vsi te možnosti nažalost nimamo!!!

daddy -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:19:45)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen BODITE POTRPEŽLJIVI, NI POTREBE DA GRESTE ZA VSAKO MALENKOST NARAZEN. REŠUJTE SVOJE ZAKONE. Ne podpiram pa tepeža, zmirjanja!!!! SREČNO!!! Sej načeloma ti dam čist prav, tud lepo je napisano, ni kaj. Ampak v realnosti žal ne gre vedno - pa tudi, včasih je bolje tako.

Sita -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:47:10)
Strinjam se, da se je treba prilagajat, predvsem pa prisluhnit drug drugemu. In se držati načela: "V tistem, kar zame nima velikega pomena popustim, v tistem, kar je zame zelo pomembno, pa ne odstopam." To je pa najino moto. Pa tudi to: "Ljubita skupaj iste reči." Mislim, da spoštovanje drug drugega ni vezano na izobrazbo in delo, ki ga opravljamo v službi. To je v človeku (paru) samem. Resni pogovori so potrebni šele, ko kaj zaškriplje. Res pa je tudi, kar pravi daddy: da v realnosti žal vedno ne gre tako in je včasih tudi bolje tako. Torej enotne formule ni. Kako se odvija igra med dvema, je vse odvisno od igralcev, njunih značajev in osebnosti, predvsem pa skladnosti značajev med njima in njune pripravljenosti, da se uskladita in postaneta medsebojno uglašena in majčkeno tudi od okolja. Torej dva, ki sta uglašena - od tam bomo slišali prelepo pesem, dva ki nista - od tam pa bo slišati grozno razglašenost. In mnogokrat se da razglašenost uglasiti, zmeraj pa ne. Včasih kakšen inštrument lepše zveni ob prisotnosti drugega, še posebej, če ga tisti ne poskuša preglasiti. Malce simbolično napisano, da lažje poudarim, kaj sem želela povedati.

nuala -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 12:56:18)
Hja, res ne razumem anonimnosti ( zaradi plače??? ), se pa strinjam, da če hočeš s partnerjem ostati skupaj, se moraš prilagoditi, potruditi, spoštovati in čim več problemov rešiti brez tuje pomoči. In kar se tiče otrok; definitivno 2x premisliti če si res želiš otroke, če si jih želiš s tem partnerjem in če si jih sposoben vzgajati in se jim posvetiti ter temu primerno prilagoditi življenje in odnos s partnerjem. Kar pa se finančnega stanja tiče ( in ko človek ustvarja družino je potrebno uskladiti pričakovanja tudi tu ), je vedno veljalo, da je bolje biti bogat in zdrav kot reven in bolan...

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 13:09:41)
Kako je zanimivo, da se ljudje zapičijo le v malenkosti (iz mojega dopisa) in ne v bistvo. To glede plače sem napisala zaradi tega, da ne bo katera mislila da se prilagajam samo zaradi denarja. Anonimna: žal ni tako, da prihajam iz službe po osmih urah, še manj pa mož. On dela včasih tudi do večera. Vendar ko pride domov se skupaj on je in klepetava. Trudiva se, da greva skupaj spat, da zjutraj skupaj zrihtava otroka, .... Tudi jaz sem mnenja, da denar ni pomemben.

ursi -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 13:49:45)
Ja, najprej, tudi jaz iz anonimninega pisma, ki je začela to temo, nisem nikjer zasledila, da dela samo 8 ur, ali še huje, da za ta denar ne dela - saj ni naporno samo fizično delo, in sploh ni napisala, kakšno delo opravlja. Sploh ni rečeno, da za dobro plačo ni potrebno trdo delati in si konec dneva prav tako crknjen kot nekdo, ki dela v tovarni. Ja, samo res so tam toliko nižje plače. Pa da ne bo kdo mislil, da se jaz kopljem v denarju. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Tudi jaz ne trdim, da bom za vse življenje s tem sopotnikom, kot sem sedaj, ampak upam, če bo šlo tako naprej, da bova. Obstajajo vzponi in padci. In po polomljeni moji prejšni vezi sem tudi jaz videla, da se ogromno reši z komunikacijo med partnerjema. Pa ne enkrat na mesec, ampak vsak dan. Naj tisti, ki mu kaj ni všeč takoj pove drugemu, saj se le tako lahko stvari rešujejo. Mogoče ob molku drugi partner niti ne ve, da dela kar drugemu ni všeč. Res je, so veze, ki se ne obnesejo in tudi res je, da bi bilo marsikdaj lažje iti narazen, kot ostati skupaj in sklepati kompromise. Kjer ni spoštovanja med partnerjema je verjetno zelo težko ostati skupaj. Zavedati se moramo, da nismo zato z nekom, da se ga lastimo, ampak zato, ker nam je z njim lepše, kot če bi bili brez njega. Pa ne mislim tukaj na materialne dobrine. Zame osebno so iskrenost, spoštovanje in zvestoba na prvem mestu, ki jih pričakujem od partnerja.

viv_ -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 14:49:31)
Jaz se pa ne strinjam s tem prilagajanjem. Zame je dober odnos tak, kjer nekoga sprejmeš takega kot je, brez prilagajanja. Ker pri prilagajanju se lahko zgodi, da je le-tega v borbi za odnos preveč in nekomu popusti in se neha prilagajat.

daddy -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 14:55:01)
IZVIRNO SPOROČILO: viv Zame je dober odnos tak, kjer nekoga sprejmeš takega kot je, brez prilagajanja. Odlična poanta, viv. Ker pod "prilagajanje", seveda ne svoje ampak partnerjevo, mnogi poskrijejo kaj, kar bolj spominja na podrejanje.

Naja31 -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 15:00:55)
Zame je dober odnos tak, kjer nekoga sprejmeš takega kot je, brez prilagajanja Viv je zadela bistvo. Partnerja sprejmeš takega kot je in ga ne poskušaš spreminjati. Tudi jaz ne bi bila zadovoljna, če bi me kdo hotel spremeniti. Če me ima rad, me ima rad tako kot sem. Če pa se mora prilagajati, potem pa bolje, da si rečeva adijo.

nataša k -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 15:25:37)
Jaz pa mislim, da Anonimna s prilagajanjem ni mislila spreminjanja ali podrejanja partnerja. Prilagajanje je pač prilagajenja. Tako enostavno. Prilagajanje še zdaleč ni spreminjanje. To pomeni natančno to, da partnerja sprejmeš takšnega, kot je, in se mu prilagodiš. Tudi pri nas ni vse rožnato. Živimo samo z eno plačo, zato pa se prilagajamo. To pomeni, da jaz, ki prinesem plačo, pač ne kupim nečesa, kar si v nasprotnem primeru bi. Pa tudi ne 'jaham' partnerja zaradi tega, ker je brez službe. Tudi njemu je težko. Zato pa se prilagajava eden drugemu (tako pri finančnih, kot vsakodnevnih zadevah). Ker, če se partnerju ne prilagodiš. oziroma ga ne sprejmeš takšnega, kot je ter ga poskušaš spremeniti, ali mu vsiliti neko svojo filozofijo, je najboljše, da kar spakiraš (ali pa on) in greš, ker itak ne moreta živeti skupaj.

Rosada -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 15:49:10)
Žena se mora prilagoditi muškemu.Muški lako dela kar želi.Samo žena mora biti zadovolna.V seksu i mora muški tudi domov donesi dosti denara.Kakav je sploh problem?Žena dela kar reče muški.On mora biti pametan da ona dela dobro.Če je muški budala je problem.Ker potem žena ne dela pametne stvari.Zato mora biti žena oprezna ko bira muškega da odabere pravog.

piščanc -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 16:13:02)
jaz pod prilagajanje tudi razumem to, da sprejmeš partnerja takega kot je - da sprejmeš to, da je drugačen od tebe in da je tak najboljši. in se prilagodiš, da on kakšno stvar naredi drugače od tebe in je še vedno prav. da ga ne podrediš sebi in da ni samo ena pamet glavna.

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 16:43:11)
Zaljubimo se v nekoga. Všeč nam je tak kot je. V celoti. Mine nekaj časa, partnerska zveza je "ulaufana" in potem navadno pride na vrsto SPREMINJANJE, PRILAGAJANJE, PODREJANJE itd. Zakaj? Saj smo se vendar zaljubili v takega človeka, kot je pred nami... Kje in zakaj se pojavi ta "klik"? Zakaj želja po spreminjanju partnerja, potreba po prilagajanju in podrejanju? Od kod kar naenkrat te potrebe in želje? Saj potem to ni več oseba v katero smo se zaljubili, niti mi nismo več oseba v katero se je partner zaljubil... Bodimo to kar smo - po sistemu "vzemi ali pusti". Zato, ker v trenutku, ko se začnemo spreminjati, prilagajati in podrejati izgubimo svoj jaz. In nismo več tisti zanimivi, mamljivi zaljubljenci z začetka zveze...

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 17:52:56)
Lahka je govort kot da imaš v pravljici, ko pa si enkrat na tem, ko se za vsako stvar v življenju dobesedno boriš, je pa druga stvar. Preveč ljudi poznam, ki so imeli vsega dovolj, dobre plače, službe itd...po 20 letu zakona pa so se ločili kot največji sovražniki, tisti "revni in neizobraženi" pa so živeli skupaj do konca svojih dni. Sej te podpiram: pogovor, ljubezen, ni pa vse samo to. Marsikdo ima samo fasado lepo, znotraj pa vse gnije.

Sita -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (12.9.2006 17:58:43)
Se povsem strinjam z Natašo k, Rosado in piščancem, kajti oni vedo, kaj beseda prilagajanje pomeni. Ne gre za nikakršno vsiljevanje svoje volje in speminjanje. Gre preprosto za prilagajanje oziroma sklepanje kompromisov, ker če vsak vleče vrv na svojem koncu (nasprotnem), se ta slaj ko prej strga. Ljudje pa nismo enaki, zato se je treba prilagajat drug drugemu. To pa še zdaleč ne pomeni, da bi se moral kdo komu podrediti in da bi se jaz nekoga izgubil v jazu drugega. Niti to ne pomeni, da postanemo enaki. Gre za različnost v usklajenosti. Sicer pa se vse življenje vsi tako ali drugače prilagajamo svojim staršem, šolskim pravilom, prometnim pravilom, pravilom na delovnem mestu, otrokom vsepovsod - sicer bi bil čisti kaos. Brez prilagajanja nobeno bitje ne more preživeti v naravi. Kar se ni uspelo prilagoditi, je izumrlo ... Prilagajamo se tudi letnim časom, svojemu okolju ....

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (13.9.2006 7:15:21)
Točno to je pomembno. LJUDJE SI NISMO ENAKI, ZATO SE JE POTREBNO EN DRUGEMU PRILAGODITI. Sploh nisem mislila, da boš enega ali drugega spremenil. V to ne grem. Problem je v tem, da se je težko kontrolirati. Včasih, ko imaš slab dan že zaradi malenkosti znoriš, pa je lahko samo ena napačna beseda partnerja. Zaradi takšne besede lahko pride do takšnega krega, da gresta lahko dva narazen. To sem mislila, da se morata čim več pogovarjati, da sta en do drugega pozitivno čustveno nastrojena, da ni tihih maš, .... Zdi se mi, da je najbolj pomembna ta čustvena naravnanost. Ko imaš partnerja rad, ko do njega čutiš ljubezen mu povej, pa tut če 100 x na dan. Zakaj pa ne? Jaz to vedno delam, tut SMS mu pošiljam skoraj vsak dan in sicer z ljubezensko vsebino. Res ga obožujem in hotla sem povedat da mi ni žal da sem vstrajala in da sem v preteklosti prisluhnila njegovim potrebam, težavam in da sem ga podpirala. Od kar sem ga spoznala sem se zelo spremenila. Opažam da vsakega človeka znam poslušati!!!

Anonimen -> RE: PREMALO PRILAGAJANJA (13.9.2006 7:41:51)
Pa še to bi dodala. Mislim da (vsaj pri nas je tako) da čim več prostega časa preživimo skupaj. Ni tako pomembno da je vse takoj zlikano, pospravljeno, zglancano,... vse to lahko počaka. Res je, da jaz pridem prej iz službe (okol štirih), poberem otroka in švrc domov kuhat, med tednom kuham nekaj na hitro, počakam da pridem moj domov, skupaj pojemo tam okol petih pol šestih, pol pa obvezno ven. Skupaj. Pomijemo ponavadi zvečer, pripravim za jutri in potem imava medva čas za sebe. Pospravljamo, likamo, peremo ponavadi čez vikend. Vedno se pogovoriva kako je bilo v službi, to se ponavadi ne pogovarjava ko sva z otrokom, kako je bilo čez dan, kaj bo jutri in tako naprej. Res vam svetujem da živite samo od danes do jutri (mislim odnos s partnerjem). Je pa tudi res, da nismo vsi ljudje enaki. Eni majo radi pospravljeno kot v škatljici, drugi radi gledajo tv, računalnike,... Medva sva se glede tega res našla. Nimava s tem probleme. Imava zelo veliko prijateljev, skupaj kot družina in samostojno. Greva na kavice, pijačke,... ampak tuki ni popivanj. To traja kakšne dve urce na teden. Vikende smo vedno kot družina. Tudi otroka ne puščam rada pri starih starših. Nikoli še ni prespal ne pri naših in ne pri njihovih. Pač takšno je moje mnenje.

Stran: [1]