|
Še ena T -> RE: Ćrna magija (19.10.2007 10:37:31)
|
Z obstojom nečesa višjega, dušami, neko energijo, ki naj bi obstajala in podobnim, se nisem nikdar ukvarjala in niti preveč verjela do mamine smrti pred skoraj tremi leti. Njena smrt nas je vse zelo prizadela, umrla je za hudo boleznijo, nekaj mesecev po postavitvi diagnoze. Ko sem živela za vsak dan, ki nam je še preostal skupaj, sem se temeljito spremenila.
Čudno, kako so se mi stvari kar naenkrat v življenju postavile na pravo mesto. Naenkrat sem dobila nekakšno sposobnost urediti svoje življenje in ugotoviti, kaj je v življenju zares pomembno... Kot bi res vsaka duša imela svoj namen, da se v nekoga rodi in nato tudi gre naprej...
Tisto leto sem potem zanosila in rodila. Po porodu so zdravniki hčerki postavili sum na zelo težko bolezen. Bila sem še v porodnišnici, sama, hčerka je bila na opazovanju. Nihče me ni mogel potolažiti, razen nočnih "pogovorov" z mamo. Čutila sem njeno navzočnost, v glavi so mi odmevali njeni odgovori na moja vprašanja, v mislih sem imela, kaj bi ona rekla, kako bi me potolažila, če bi bila še živa...
Po desetih dnevih, se je izkazalo, da je hčerkica zdrava. Jaz sem sicer bila na robu živčnega zloma, ampak brez misli na mamine besede, pa ne vem, kako bi zadevo sploh preživela.
Sem si sama ustvarila take vrste podpore ali pa je bila mama na nek način z menoj? Njena pozitivna energija? Bila je zelo intuitiven človek, vedela je o meni stvari o katerih nisem z nikomer govorila, čutila je, kadar sem bila v stiski in me poklicala... Njena smrt me je zelo prizadela in me za vedno spremenila. Postala sem močnejša, ampak hkrati tako krhka.
Verjamem, da sva še vedno na nek način povezani, vendar njene prisotnosti ne čutim več, kakor sem jo takrat, ko sem bila v stiski. Ni dočakala svoje prve vnučke, ampak čutim, da ve, da obstaja in da jo še vedno čuva.
Če pomislim nazaj, je verjetno na nek način name pazil do sedaj tudi očka, ki mi je umrl že v otroštvu. V tem času se mi je zgodilo kar nekaj stvari, za katere sem se takrat v hecu zahvaljevala angelom, ki me čuvajo, ker so se odvile tako kot so se, pa bi se lahko drugače (npr. huda prometna nesreča, ki sva jo s partnerjem preživela brez ene same praske).
Vidim, da sem v naglici vse natresla čisto zmešano. No, upam, da ste ujeli bistvo.
|
|
|
|