|
nina166 -> RE: Gremo na amnio! (12.9.2006 14:27:44)
|
Nisem se mogla odločit ali naj vam napišem naše izkušnje z amnio, saj ne bi rada nobene sestrašila in nobeni pokvarila nosečnosti. Moja mama je bila na AC zaradi starosti. Ker po enem mesecu (mogoče že malo več) še ni bilo izvidov (takrat so rekli da bodo čez 3 tedne), je poklicala in vprašala kdaj pridejo, ker jo skrbi in sestra ji je rekla, da jih bodo takoj poslali. Čez 2 dni so res prišli in pisalo je, da je vse vredu. Sestra pa se je rodila s hudimi genskimi okvarami, hudimi spremembami možganov in še s kupu drugih sprememb. Po porodu je ginekologinja še vedno trdila, da se na pregledih ni nič videlo, čeprav so drugi specialisti pri katerih je bila na pregledih (ni jih bilo malo) vsi trdili, da bi AC in ultrazvoki to morali pokazat, nekateri pa so bili prepričani, da je g to vidla, a ni povedala. Ves čas pa smo se tudi spraševali zakaj AC tega ni pokazala. Zdravniki tam trdijo da se to ne vidi na tem pregledu, nekateri trdijo da se sigurno vidi itd. Situacije to tako ali tako nebi spremenilo. Jaz pa še vedno malce premišljujem, da so mogoče izvid kam založli in so potem, ko je mama klicala tja na hitro napisali drugega. Vendar to ni več važno, ker moji sestri tudi če bi vedeli kje je prišlo do napake ne bi nič pomagalo. Naj pa še omenim, da je imala mama celo nosečnosti slab občutek in večkrat je rekla, da čuti, da bo nekaj narobe. Kljub vsem trpljenju, ki smo ga doživeli ob njeni bolezni, pa sem vseeno vesela, da je bila del našega življenja, pa čeprav samo nekaj mesecev. Bila je naša princeska, ki nas je veliko naučila o življenju in pogledu na nekatere stvari. In kljub vsem hudem smo z njo doživeli tudi lepe trenutke. Zdaj pa je naš angelček v nebesih in pazi na nas.
Poznam pa tudi žensko, ki ji je AC pokazala, da bo imela bolanega otroka, vendar ker sta se z možem več let trudila zanj in ker je vedela, da je to edina možnost, da ima otroka, se je odločila, da ne bo splavila. Hotela ga je imeti, čeprav je vedela, da bo bolan. Rodila pa je zdravega sinka.
Rada bi vam samo rekla, da se ne obremenjujte preveč s temi pregledi in poskušajte čimbolj uživat v nosečnosti. Vem da je to zelo težko. Tudi sama sem, ko sem zanosila, skoraj umrla od strahu in živčnosti, saj je obstajala velika verjetnost, da bi moj otrok podedoval sestrino bolezen (imela je dedno bolezen). Na AC nisem bila, ker preprosto ne zaupam v te preglede, bila pa sem enkrat na pregledu pri prim. Cerarju in opravila sem vse druge preglede kot vsaka druga nosečnica. S fantom sva se dogovorila, da boma poskušala čimmanj mislit na to. Večkrat me je bilo zelo strah, vendar nisem imela nikoli slabega občutka in poskušala sem se čimbolj sprostit in se prepričat, da bo moj otrok zdrav. Sinek bo zdaj star že 3 mesece in je pravi mali korenjak. Podedoval pa ni nobene sestrine bolezni in je zdrav.
Poskušajte čim lepše preživeti nosečnost, saj je to eno izmed najlepših obdobil v vašem življenju. Poskusite razmišljat pozitivno in razmišljajte o lepih stvareh, za vse drugo pa bo poskrbela usoda. Nisem ne vem kako verna, vendar verjamem, da je veliko odvisno tudi od usode.
Vsem želim čimlepšo nosečnost in predvsem zdrave [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image].
P.S. upam da vas nisem preveč prestrašla. gre za zelo redek primer, ali celo ednini. drugače pa vsi vemo, da je AC v večini primerov točna in da se to kar se je zgodilo nam dogaja zelo zelo redko.
|
|
|
|