|
mojca345 -> Uvajanje pri privat varstvu (6.9.2006 16:51:56)
|
Zanima me kako se otroci uvajajo pri privat varstvih ? Tako bomo dobile malce večjo sliko dogajanja v vrtcih, in privat varstvih.
moja izkušnja :
Varujem punčko staro 13 mesecev, ki hodi. Njeni starši so super ! Prvi dan je bila 3 urce pri meni. 1 urco in pol je bila mami z njo drugi del pa je bila sama z menoj. Ob odhodu, ki je najbolj boleč vedno,sva z mami tako naredile, da sva jo dale v voziček in mami ji je dala lubčka, mene pozdravila in jaz sem odpeljala z vozičkom na igrišče. Ker je bilo prvič še ni vedela zakaj se gre, pa niti ni jokala. Igrale sva se na igrišču in se imele res super.
Tretji dan jo je pripeljal oči. Kupila sem ji 2 novi igrači in takoj se je začela igrati z njimi. Pozabila je na očija in bila čisto motivirana z igračo. Vesela sem bila, da ji igrača paše ravno na njeno stopnjo razumevanja, saj je igračo iz prve obvladala in njena uspešnost ji je bila zelo všeč. Vsakič, ko je prav zložila, sem jo pohvalila in zaploskala. Ona pa je za mano ponavljajo način kako sem izgovorila : bravo !. Ko je bil čas odhoda jo je oči prijel v naročje in se poslovil, potem pa se je z ačel gromozanski jok. Dal mi jo je v naročje, ampak ne ni hotela. Oči je odšel, prepričana sem, da z parajočim srcem. Nosila sem jo po stanovanju in jo držala v naročju ter jo božala po hrbtu. Gledale sva slikice, lučke, odpirale vrata, gledale ključke, iskale muco..itd a nič ni zaleglo.Pihala tiste balončke iz ceta. Pomirila se je in se nasmejala. Potem pa čez 2 minuti, spet jok.
Skoz je govorila : mama. Še moja muca je pričela jokati. Jok je bil res močen. Skušala sem jo motivirati za igrače nove, a to jo ni več zanimalo. Potem sem se z njo vsedla na tla in zlagala legokocke v grad. Opazovala me je, malo se umirila, potem pa spet jok. Sem jo previla ji ponudila za pit, boš jedla sem jo spraševala. Ne, ne, ne nič ni hotela. Ni mi preostalo drugega kot, da pokličem mamico, ker so tudi mene začeli bobenčki bolet, muca pa se je skrila v omaro. Mami je prišla takoj. Dobile smo se na igrišču in punčka jo je že od daleč videla in malce zajokala, potem pa ji je mahala. Tudi jaz sem bila čisto na tleh, ko sva z mamico spregovorili. Otroci te res dajo na TEST. Punčka je v objemu svoje mame se čisto umirila in kar naenkrat se je sama igrala na igrišču. Mamica je ostala in skupaj sva naredili kosilo. Veliko sva se pogovarjali. Vprašala me je kako se jaz počutim in rekla, da drugič ko bo tako hudo, naj jo takoj pokličem in bo takoj prišla. Strinjala sem se. Po pogovoru sva se obe počutili veliko bolje, mala punčka pa seveda odlično. Uspavale sva jo in mami je odšla. Ob odhodu mi je rekla " morava razmišljati pozitivno. bo šlo ? " jaz pa sej ji rekla " bo." in jo objela. zasmejala se je in odšla boljše volje, z menoj pa je bilo isto. Ko se je zbudila je že hotela zajokati, pa sem ji rekla : Kje je muca ? Res ne vem kaj bi brez muce. Tako jo ima rada in zelo rada jo išče, še rajši pa boža. Tem igricam v celem dnevu ni konca. Vedno znova se veseli moje muce. Muca je perzijska z rodovnikom in je taka, da živi samo v stanovanju tako, da ni možnosti da bi se nalezla bolezni od drugih muc ali kaj podobno. Muca pa je stara samo 3 mesece, zdaj bo 4 tako, da je še sama "otrok". Moram tudi na njo popaziti, da se počuti v redu. Naša punčka ima zelo rada tudi ljudi. vsakega, ki jo obišče v stanovanju ali ga vidi na ulici, ga pozdravi z " pokaže prst in reče : hmm".:)) Ko igra muca ni bila več aktualna, je bil aktualen najin obisk, ki pa mi je tudi zelo pomagal, saj jo je prvič spravil v dobro voljo, drugič je pozabila misliti na mamo in tretjič " kot da se je odpru nov kanal in ta pozitiven".
Kar sem se naučila iz včeraj na danes je to, da vedno znova, ko me punčka vpraša, kje je mama? ji odgovorim, da je tukaj - v njenem srcu. Danes se je končal najin 4 dan in od včeraj na danes, je bistvena razlika. Danes ni bilo gromozanskega joka, danes je bilo veselje. Odhod očija je bil tokrat malo drugače in sicer poslovil se je potem je začela punčka jokat. jaz sem jo vprašala kej je muca, pa smo šli vsi gledat. Punčko je oči odložil na tla ona pa se je zaigrala z muco. Takrat sem pomahala očiju, da naj oddide, saj odhod boli ali se starša poslovita ali pa tudi ne. v vsakem primeru se otrok spomne, da jih ni. prišla sem do zaključka, da če se otrok zaigra in starš takrat oddide, otrok pozabi. potem ko se neha igrat, se spomne in za joka, toda v tistem ga je potrebno ponovno spomniti na prejšnjo igro, kjer se je otrok dobro počutil. in naša punčka je danes zapalila na to. ponovno se je zaigrala in pozabila. seveda sva ta postopek ponovili 5 krat še potem, ampak ni bilo pa izbruhov več - 15 minutnih jok ali pa kot poslušam kolegice, da otroci jokajo po 6,7, ur. katastrofa !. takoj ko začne jokat, jih je treba zamotit z nečim drugim in tako dan za dnem, dokler se otrok ne navadi da bo "mama" prišla po njo ko bo konec igranja in logično zaupa vzgojitelju oz. varuški.
Seveda je pa za tak uspeh potrebno ogromno dela, saj nimam za sebe niti 5 minut. Nenehno se ji skrivam, motiviram za igračke, iščeva muco, jeva, kuhava, hodiva, raziskujeva rastline, spoznavava nove ljudi ( danes - moja babi )..itd Še lulat ne morem, ker hoče biti skoz ob meni, ampak mislim, da čez čas me bo pustila, da grem sama. Tako kot je rabila čas, da je spoznala celotno stanovanje in zdaj hodi samostojno tudi že iz sobe v sobo in zasleduje muco tako bo tudi to prišlo. Seveda se mi ves trud povrne tako kot danes, ko sem dobila 2 lubčka ob njenem odhodu in ta dva sta bila še kako iz srca - predvsem pa sladka kot bonbončka. Vem pa, da bo tudi za njo vse lažje, ko se ji bo pridružil še kakšen nov prijatelček. Tako bosta skupaj preživljala dneve in se igrala.
Prvi dnevi so res najtežji. Vzgojiteljicam lahko rečem, kar že vedo, ampak vseeno, se mi zdi, da včasih pozabijo, da je otroke treba imeti RAD, RAD, RAD. Ta animacija in skrb zaseda veliko okupacije, ampak jaz vidim, da druge PRAVE POTI ni. Seveda je najlažje narediti vse ostalo, ampak "vse ostalo" pušča samo čustvene rane otrokom, za katere je tak korak že tako in tako težak, pametno je, da se jim to vsaj olajša in da vzgojitelj da vse od sebe. Seveda zaradi tega nima vzgojitelj časa niti za sebe, zato komaj čakam, da bodo še 3 otroci v skupini in še ena vzgojiteljica, da si bova delo razdelile.
papa,
mojca
|
|
|
|