|
pikicaa -> Kako je prišla Maja (6.9.2006 9:39:48)
|
Pišem z večjo zamudo, ker prej ni bilo časa.
Vse skupaj se je začelo 4.6.2006 ob štirih zjutraj z šestdnevno zamudo.
Prejšnji večer je bila Maja vsa divja v mojem trbuhu. Vsi so govorili, da se dojenček umiri pred porodom in sem si mislila še ne bo kmalu. Ob štirih ko grem na WC se mi je odluščil čep in sem si rekla danes pa bo. Popadki so se počasi začeli na 20 minut. Mojemu [sm=love.gif] sem rekla okrog osmih danes pa boš videl hčerko pa je v spanju rekel samo aha. Sploh mi ni verjel ker so mi v začetku maja rekli da bom v dveh dneh rodila. Popadki so bili čedalje bolj pogosti. Nisem hitela v porodnišnico, ker sem imela ob desetih kontrolni CTG. Ob devetih je mojemu [sm=love.gif] zvonila ura. Skuhala sem mu kavo in mu povedala da so popadki redni na deset minut. Vse skupaj je prenesel zelo mirno. Ob desetih sem prišla v porodnišnico in sem babici rekla danes pa bo. Popadki so biliže na pet minut. Do pol enajstih sem čakala na CTG. Ob enajstih me je zdravnica pregledala in rekla zdaj gremo pa rodit. Odprta sem bila že sedem centimetrov. Mene in mojega [sm=love.gif] pa je zagrabila panika. Ko sem prišla v porodno je bilo že nekaj čez enajst. Predrli so mi mehur in popadki so bili bolj intenzivni. [sm=love.gif] je z mano predihaval popadke. Potem pa je babica rekla še šest popadkov pa bomo pritiskali. Jaz pa sem si mislila ja sigurno to bo še trajalo celo večnost. Bili so samo trije popadki in se je začelo pritiskanje. Med pritiskanjem so mi dali trikrat umetne popadke in naša Maja je bila zunaj ob 12.10. To je bil zame najlepši in najbolj jokajoči trenutek v življenju. Očka je ponosno prerezal popkovino. Dali so mi to malo bitjece v naročje še vso umazano ampak je bila najlepša in najbolj moja.
Ko so me šivali so jo stehtali in izmerili, potem pa jo je crkljal oči. Težka je bila 3590g in velika 54cm. Ko so me zašili pa sem jo dobila v naročje za vedno in je nikoli več ne izpustim iz svojega naročja.
Tiste, ki vas porod še čaka ne verjeti vsem zgodbicam kako je to hudo. Brez bolečin res ni ampak je takoj vse pozabljeno. Tudi jaz sem verjela vsem zgodbicam in sem mislila kako dolgo bo vse to trajalo. Trajalo pa je samo eno urico in prišla sem do najlepšega in najnežnejšega bitja na svetu.
|
|
|
|