|
Anonimen -> RE: Tašča na tisoč prvič (29.8.2006 6:18:11)
|
To, da nisi edina, zdaj že veš. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Se pa tudi jaz pridružujem tistim, ki svoje tašče in taste pohvalijo. Kajti tudi moja dva sta dobra. Sicer sta daleč stran od idealnega, vendar ju kljub temu ne bi zamenjala.
Če potrebujemo finančno pomoč za kaj res nujnega, jo dobimo. Vendar ju s tem ne maram obremenjevati, dokler ni res nujno. Če že moram, si raje izposodim drugje, saj sta tudi onadva oba do vratu v kreditih, imata pa plače, nižje od slovenskega povprečja.
Kadarkoli lahko pridemo na kavo ali na kosilo, vendar tudi tega ne izkoriščamo. Na kosilo pridemo ob nedeljah, na kavo pa, ko gremo mimo njiju. Doma sta v sosednji ulici.
Ker smo brez avtomobila, si ga lahko kadarkoli izposodimo. Če bi bili brez denarja, bi bil tudi bencin njun strošek. Vendar grem raje s taksijem kakor pa na njun račun.
Varstvo otrok imamo kadarkoli, ko nista v službi, otroke pa vzameta s sabo tudi na dopust. Otroka imata vse pri njiju zastonj, pa še v trgovino ju peljejo. Vendar varstva ne koristimo, dokler nimamo res pomembnega opravka ali poti.
Če bi nam finančno tako zaškripalo, da ne glede na vse ne bi mogli plačati najemnine, bi šli lahko živet tudi k njima. Že res, da bi bila gneča, ampak streha nad glavo pa vseeno. Brez najemnine. Samo svoj del stroškov bi plačali in prispevali k hrani. Pa se raje zapufam do vratu in še čez.
Enako oz. podobno pa velja tudi za njiju. Vedno sta dobrodošla na kavi, podnevi ali ponoči. Če bi jima crknil edini avto, ki ga premoreta, dobita na katerikoli konec sveta moj taksi na moje stroške. Če potrebujeta pomoč v zvezi s kakršnokoli birokracijo, sem jima vedno na voljo. Enako velja pri hišnih delih, ki jih sama ne zmoreta (težja fizična dela). Pralni stroji in podobno so samoumevni - pral bi tisti, ki bi imel delujoč stroj.
Ni jima sicer všeč, da nisem gospodinjski tip ženske in to sta mi oba tudi povedala, ampak istočasno pa sta mi dala na znanje, da dokler sem dobra za njunega sina, sem dobra tudi za njiju. Tudi meni ni všeč, da tast kdaj pa kdaj spije kakšno rakijo preveč in da tašča nikoli in nikdar ne zna biti pri miru, vendar se v to ne vmešavam. Do nas, predvsem pa do otrok, sta zlata in to je edino, kar mi je pomembno.
Pravzaprav sta moja tašča in tast izjavila nekaj zelo pametnega: "Družina smo. In če si mi med sabo ne bomo pomagali - kdo pa nam bo?"
|
|
|
|