|
KIRA -> RE: IVF otroci (1.9.2006 10:12:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: mikand
Morda bi hotela slišati mnenje od drugih, ki so do otrok prišli na razmeroma lahek in enostaven način, pa imajo nekakšno distanco do njim nepoznanim načinom spočetja.
Tudi sama sem petkrat prehodila "križev pot", da sem prišla do otroka. Nikomur nisva z možem govorila o tem. Enostavno nisem želela obremenjevati s tem svojih domačih in dati veselja drugim o najinih težavah.
Prepričanana sem, da bi okolica (beri žlahta) imela pripombe oz. svoje mnenje o tem, ki pa ne bi bil ravno prijazen do moje družine. Živimo na podeželju, kjer se določene zadeve še vedno drugače gledajo.
Dejstvo je, da klerikalci niti ne odobravajo tega načina.
Je pa zanimivo, ko pogovor nanese na kakšen primer, ko nek par ne more imeti otrok in se "zdravi", pa slišiš vse mogoče pripombe, od nezemljanov do čudo božjega. Takrat me prime, da bi jim povedala dejstvo, da je to tudi moj otrok.
včasih se tudi jaz tako počitim.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] zato sem pa napisala tole - če se morda kdo drug sprašuje isto. bolj odprto bi blo treba govorit o tem, ne se pa "sramovat". ljudje ki nespoštljivo govorijo o tem, so nazadnjaški in privoščjivi. noben ni sam kriv, da se je "ravno njemu" zgodilo, da ne "more" imet otrok na naraven način.
pri nama je bilo takole:
jaz sem sicer zdrava, mam pa manjšo cisto na ščitnici - nič nevarnega v glavnem in tudi ni nobenega vpliva imelo na moje M. vedno sem imela redne in tudi vedno ovulacjo. ampak sva se z možem vsak mesec trudila brez uspeha. uradno sva čakala na najino 1. pikico 4 leta, neuradno pa 6. in ker pri meni ni blo suma, da je kaj narobe, sem njega poslala na pregled. sicer nimam ne vem kake primerjave, ampak se mi je vedno zdelo,da ima malo izliva - sploh semsnske tekočine, pa še take zrnasta se mi je zdela.
v glavnem: moj sum je bil utemeljen. njemu so po preiskavah ugotovili, da ima le 10 % normalne količline semenčic, pa da imava možnosti za spočetje 1: 500.000 ali 1: 1.000.000 ali nekaj takega. ne vem. neka velika cifra je bila. v glavnem - moj G naju je pol napotil na IVF.
preisakve sem dala skoz, z mano je blo vse v redu.v IVF in ICSI sem šla 3x.
1. sem že po femodenu imela 1,5 meseca krvav in rjavkast izcedek, pa skoz neke dodatne težave (slabost, driska...) itd.. pa sem šla pol prosit, da so mi menjali. sem pol dobivala stediril-m, ki je bil v redu. pa tud stediril-d sem dobivala pa je tid blo o.k. injekcije gonala sem si dajala sama. te niso bolele - mož me pa ni mogel zraven gledat. nima živcev za to.
punkcija me je bolela kot vrag[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] , od bolečin sem se cela tresla. vendar smo vseeno uspeli dobit 2 elici. pri IVF-u me je bolelo ko sam satan, ker je bil kateter prevelik in mi niso mogli vstavit skoz maternično ustje.celo ranili so me malo. bolelo je tako, da se mi je mešalo, pa vseeno ne tak kot punkcija.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] vstavili so mi - po dolgih mukah 2 zarodka, pa žal ni bilo rezultaa. se ni prijelo.
drugič je bilo podobno. tokrat smo dobili 3 celice, menjali so kateter - za manjšega, pa še 2 različna zdravnika sta ga poskusila vstavit, ampak sta me tako ranila, da sem imela gnojni izcedek, pa še krvavi izcedek, kar pa je po 2 tednih ponehalo. ampak sem kljub trudu spet dobila M. sem mislila, da se mi bo zmešalo od žalosti in da ponovno ne bom mogla dati skoz takih bolečin , kaj šele sramu - ko te vsi gledajo v mednožje. če ni blo zraven 8 različnih ljudi, pol res ne vem...2 zdravnika, 2 sestri pri meni, pol vsaj 3 asistenti, v sobi poleg, pa še ena praktikantka, pa še ena ki sploh ne vem kaj je bila. danes se hecam in pravim, da semo imeli skupinski seks.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
v tretje pa sem imela punkcijo, ki je trajala pol ure. desni jajčnik imam malo više in so mi zato vsakokrat teže odvzeli folikle, ali pa sploh ne. tpokrat se je pa dr. reljič odločil, da bo šel SKOZ maternico do ovarija in mi bo odvzel folikle tudi na desni strani, ker so bili zelo lepo razviti. bolelo je ko hudič.bolj kot vse skupaj do takrat. v očeh sem imela solze, zobe stisnjene. sestra me je držala za roke, da sem sploh lahko zdržala. ime ji je bilo Daniela.
najbrž sem jo tako stiskala za roko, da ji je kar odrevenela, pa se ni nič pritožila. še bodrila me je in mi probala pozornost usmeriti rugam - na monitor itd..
po pol ure smo uspeli dobit 5 čudovitih jajčnih celic, tiste na desni - za katere sem pretrpela takšne bolečine, so bile najlepše. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
vse sestre so me pohvalile, tudi zdravnik, da sem prestala "konjsko injekcijo" - se pravi da se mi je videlo, kako me boli. IVF me nikoli ni bolel niti pol toliko, pa še vedno preveč....
3. IVF je potekal bolje in hotreje. sam dr. Vlaisavljevič je opravil postopek, z manjšim katetrom, vstavil mi je pa 2 zarodka. zelo lepa. in potem sem polna upanja odšla domov.... kljub bolečinam, ki pa tokrat niso bile tako hude, sem imela špikanje in bolečine...
vse ostalo si pa lahko preberete tule: http://blogistika.blogspot.com/
NAKNADNO BI SE ŠE ENKRAT RADA ZAHVALILA CELOTNI EKIPI, KI MI JE POMOGLA DO MOJE PIKICE!
to so sestri Daniela Hanžel, sestra Jasna, ter dr. Vlaisavljevič. zahvaljujem se za njihovo pomoč, dobroto, storkovnost, prijaznost in podporo.....
brez teh treh ne bi zdržala, niti ne bi doživela velike sreče biti mama... [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif] [sm=rozica.gif]
|
|
|
|