mene je tako strah...

mene je tako strah... (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan

Sporočilo

Anonimen -> mene je tako strah... (26.8.2006 22:13:38)
ja, strah me je kako dolgo bom še zdržala...oz. bova zdržala z možem ob teh najinih dveh čudovitih otrocih, ker so naše noči tako zelo grozno... že 2 leti praktično ne spiva, zadnji mesec je vedno huje... poskusila sva že res skoraj vse... zakaj vsaj en teden ne moreta spat??? a je kdo tukaj med vami, ki kdaj joka od izčrpanosti oz. neprespanosti??? imam občutek, da sem samo jaz taka, da samo jaz ne zmorem??? ampak res ne morem!! saj občasno dava vsaj taveliko k babici spat, ampak tako ne gre skoz... čudovita sta, ampak spat in zaspat ne znata... občutek imam, da me zmanjkuje... bojim se vsake noči posebaj, ker ne vem ali bom zmogla... ker ne vem al bom otroka enkrat po nesreči kar na tla spustila??? mož me skuša razumeti, občasno me zamenja, pa skušam podnevi mal prispat, ... pa sem vseeno čist na tleh... tako krizo imam, da sploh ne morem nehat jokat.... trenutno bi DALA vse za en teden približno normalnega spanja... vem da je miljon stvari za katere moram bit hvaležna in bi morala potrpet ta mali 'problemček' ampak ne znam, ne morem... a naj se začnem fiksat da bom zdržala??? a naj kar spokam ?? - ne morem, požrla bi se brez mojih najdražjih... z možem sploh ne najdeva več časa za naju, ker še takrat ko ga najdeva počivava in se skušava naspat... a bo to kdaj bolje?? se bojim da bova šla še narazen, ker tako malo časa za pogovor kot ga imava zadnje leto.... še dobro da drživa skupaj in se znava vedno pobotat.... tako obupana že dolgo nisem bla... sej bi se izpovedala možu, pa je ob uspavanju hčerke zaspal - nimam srca, da bi ga zbudila, čeprav mi je rekel da naj ga, da bi imela večer za naju.... tud jaz grem zdaj spat in najprej bom 10 min res srčno molila za eno malo bolj mirno noč... če se je komu dalo čez tole prebit, molite še vi... ne pravociram, res sem čist na obupana....

lol -> RE: mene je tako strah... (26.8.2006 22:19:43)
Vem kako ti je,tudi sama imam take noči.Vendar ti imaš nekoga ob sebi,ki ti lahko pomaga,jaz pa sem sama z dvema otrokoma.Po kosilu tudi jaz zaspim,da pridem malo k sebi,gospodinjska opravila pa že dlje časa čakajo v kotu.Bojo zrasli,to je edino kar me drži pokonci.

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (26.8.2006 22:22:58)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

KIRA -> RE: mene je tako strah... (26.8.2006 22:28:36)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen že 2 leti praktično ne spiva, nista edina. če se zdaj še nista navadila, pa res ne vem. to sem jaz že vse dala skoz. probajta prestavit posteljico v otroški sobi. mgoče kake negativne vibracije vplivajo na spanje otrok. pa to ni hec. moje dve sta katastrofalno slabo spale prvi čas v novi sobi, čeprav jo obožujeta, ampak samo, ker so bile posteljice na napačni steni. sem jih prestavila na kontra zid in je miljon krat boljše. čeprav se še vedno zbujata ponoči - predsem manjša - se je stanje definitivno izboljšalo. na vstajanje se pa navadiš. glavno je, da otroci spijo tak o kot treba in so spočiti. vidva se pa menjavajta. en dan naj en vstaja, drug dan pa drug. ali pa 1/2 noči en, recimo do 02.00 drugo polovico pa drug. se bosta vsaj malo odpočila - če pa izmenično oba vstajata, od spanja ne bosta imela dosti. jaz takega tempa sam atud ne bi zmogla, sploh ker težko zaspim nazaj. pol pa enostavno ne poslušam in pustim moža naj vstane. saj v gospodinjstvu itak ne pomaga dosti, pa naj vsaj tu....

Marogica -> RE: mene je tako strah... (26.8.2006 22:36:12)
Otroka navadi, da bosta spala. Kako? Pusti ju dreti. Trajalo bo 3 dni mogoče tudi 5, potem pa boste vsi lepo spali. Ni humanega načina, kako navaditi otroka spati. Je kaj bolj humano, če vidva z možem ne spita že dve leti, če ti jočeš in si z živci na koncu? Tu ne pomaga tolažba, tu pomaga samo "akcija". Bodi toliko egoistična in poskrbi prvo zase, saj je samo zadovoljna, naspana mama, lahko dobra mama. Jaz sem to pri obem otrokoma naredila, jokala sta tri dni. Prvi dan ca pol ure, drugi dan 15 min in tretji dan še samo 5 min. Od takrat dalje spimo. Zjutraj smo VSI naspani in dobre volje. SEm človek, ki enostavno rabi spanje, da normalno funkcionira.

rainbow -> RE: mene je tako strah... (26.8.2006 22:38:53)
Porajajo se mi ista vprašanja kot Radhi. Konec koncev se otrok mora naučit zaspat sam, v nedogled si tega ni treba pustit, ker sta očitno oba izmozgana. Jaz sem tudi ponoči kar dolgo vztrajala z dojenjem kot uspavanjem ta male, pri njeni 14-tih mesecih pa sem nehala dojit in spi kot polhek. Stara bo leto in pol. Poskušajta v tej smeri navadit ta mlajšega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], mislim, da je on tisti, ki ne zna sam zaspat, a ne, da se bo tega naučil, seveda postopoma, pa ne z preveč joka. Malo pa ga bo vendarle moralo bit.

Moyca_ -> RE: mene je tako strah... (26.8.2006 23:37:19)
joj saj ne vem kaj ti naj napišem, ker se sama tudi zbujam. Jaz semm bila vsaj toliko vstrajna da sem ju navila sama zaspat. Saj bi tudi malo pustila, samo mi bi potem še malega zbujala,.. pa saj ni tako hudo- bo boljše boš videla.

Stran: [1]