Gina
|
Razumem te, res je težko z dvema majhnima. Veš kaj je meni pomagalo? Zavestno sem začela razmišljat, da je to zadnjič, da se lahko non stop crkljam s tako malim otročkom. In sem ga v resnici nosila v rokah okrog menda polovico časa. Je začel jokat, sem ga dvignila,polupčkala, k sebi stisnila, malo ponosila okrog, da je videl, kaj delam in se pomiril in ko je čez 10 minut pozabil, sem ga odložila v stolček. Pa spet čez 15 minut....To so taki prestrašeni otroci, ki rabijo varnost. Uživaj v crkljanju. To je edina rešitev. Razumsko si dopovej, da to ni tako grozno. A veš, oba moja otroka, ki sta bila take sorte, da sta to rabila, sta po enem letu postala totalno nenaporna, prilagodljiva in pomirjena. En otrok ni rabil tega, se je vse prvo leto zabaval sam. še danes se sam zabava, ampak dela pa toliko neumnosti, ker je pač brez strahu še vedno, proba vse čez vse meje okusa, da je to veliko bolj grozno kot eno leto otroka nosit po rokah. Zato ni nič hudega, če imaš bolj plašnega otroka, iz tega vidika - manj boš utrujena od njega, kot če bi bilo obratno - dolgoročno seveda. S ta velikim pa ne vem kako bi naredila, da bi ti bilo lažje. Najprej moraš biti odločna in mu ne popuščat, kadar te izsiljuje ali kaj podobnega. Potem bi ga jaz kdaj kam odpeljala, na kako dejavnost, saj že imajo za take male. Ali pa samo za njega kako varuško najami, da gresta ven za dve urci, boš videla, enega otroka imet ni noben problem, potem ko si enkrat okusil, kako je z dvema malima, se ti bo zdal blažen mir. Aja, veš kaj je tudi fajn rešitev, a maš kake frendice, ki imajo že večje otroke? Pojdi k njim na obisk. Vse ki so imele enkrat otroke, se topijo ob manjših, ker s svojimi nimajo več te vrste dela in če prideš na obisk, se ful z njimi ukvarjajo, no vsaj moje so take. Ko sem bila zlo zmatrana, sem šla tja. Lahko greš h kaki frendici, ki ima hišo. Spustiš otroka na vrt, sama tam piješ kavo in klepetaš, pa verjemi mi, da ni isto, kot otroka doma animirat, ker za otroke je tam drugače, nekaj novega. Knjige...te pridejo pa kasneje na vrsto. Meni do otrokovih dveh let ni uspelo več kot kak trač prebrat ali mogoče 2 knjigi na leto. To pač ni čas za knjige. A si še dodatno utrujena, ker otrok ne spi ponoči? Čez tri mesece ga lahko navadiš ti, če se sam ne zna. A si dodatno utrujena še od tega, ker otrok ni v vrtcu mogoče ta velik? Če je tako, ga daj v vrtec. Eliminirat moraš vse, kar je eliminirat možno. Nič se krivo ne počuti. Ti si važna v svojem življenju, niso samo otroci. Če te potolaži to, samo še leto in pol, pa boš mimo najhujšega. To pa hitro mine, čist zihr.
|