|
Sita -> RE: Začni delati na sebi! (5.9.2006 13:14:23)
|
Mnogi so imeli um kristalno čist. Mistiki, jogiji, kot so Šri Aurobindo, Budha, Jogananda, Vivekananda, Šri Ramakrišna, pa ne le Indijci - to nima veze - pač jaz te bolj poznam ... In potem so prešli v stanje nirvane in nekateri še dlje ..., Šri Aurobindo je nadum prinesel na Zemljo ... TO JE KRISTALNO JASNO! NISO HALUCINIRALI, verjameš ali ne.
Mogoče je res težko iti vsako jutro ob šestih tečt, vsak večer pa ne - vsaj meni ne. Ja, saj ne rečem, da se mi zmeraj da, to je pač lenoba. Samo ni pa to tak problem premagat ... Z VOLJO SE VSE DA! Pa tu ni porebna ravno hudo močna volja. No, kakor za koga, seveda - govorim iz sebe.
Ljudje smo na različnih stopnjah duhovnega razvoja. Ene nese v višave, drugi so na tleh, kot bi bili ukoreninjeni. In še zdaleč ni nujno, da bi bili tisti, ki so v višavah kaj bolj razviti ... sploh ne. Pač vsak ima v življenju drugačne naloge in moja je pač ta, da sem trenutno rada v višavah ... To zdaj rabim. Včasih sem pa čisto na tleh in to spet takrat, ko je potrebno. Enkrat gori, drugič doli in nikoli si ne mislim, da so tisti, ki so več gori kaj več od drugih, ki so še doli. Rastejo pa vsi - oni gori in oni doli. Enkrat rastemo bolj v duhovnem smisli, drugič bolj v praktičnem, življenjskem smislu. Mislim, da nobene stvari ni dobro zanikati - za našo rast sta pomembni tako duhovnost kot življenjskost. Eno brez drugega ne gre dolgo. Slej ko prej zajadramo v višave in se spuščamo, ko to rabimo. Vsak v svojem ritmu in vse ob svojem času.
Kril ne rabimo, ker nam fizično ni treba leteti. Za to imamo letala, a ne?
Iskrenost do sebe - to mora vsak sam vedeti, koliko je iskren. Eni se morda res delajo lepe, pa tudi to je prav, ker tako lepi postajajo. Dejansko se ravnamo po nekem idealu. Če nam je všeč dobrota, iskrenost in druge dobre lastnosti in se kot taki (četudi še nismo taki) predstavljamo, je to super, saj ne da bi vedeli tako avtomatično spreminjamo sebe v boljše osebnosti. Torej to je dobro.
Kdor je pa zelo neiskren, se ga pa že po nekaj postih spregleda. To je jasno.
No, jaz nisem čudno pogledala, ker se to dejansko da: da z umom spreminjaš stvari (tudi, da se ti topi špeh, če si to predstavljaš). Vera gore premika. Zaradi vere se dogajajo tako imenovani čudeži, ki v resnici sploh niso čudeži. Vse je mogoče. Tudi to je čista realnost.
Vprašanje je samo, kako priti do tako močnega uma, da to zmoreš? Seveda to ne počneš sam ... ker nič ne delamo sami brez neke univerzalne Sile...
Nisi še našel človeka, ki dela za preživetje in hkrati ŽIVI duhovno življenje? Ali halucinira o duhovnosti? To sta dve različni stvari. Jaz jih poznam kar nekaj, eden živi z mano. Moj mož ŽIVI duhovno življenje in hkrati dela za preživetje, v Indiji pa je to itak način življenja skoraj vsakega človeka.
Ja, halucinira pa jih najbrž veliko - samo ti ne živijo duhovno življenje - NE, ti res halucinirajo, potem pa so še naprej obekljivi in zlobni in polni želja ... ja, takih je preveč, preveč. No, samo se učijo, če se hočejo in kmalu pridejo do tega, da samo haluciniranje nima smisla. Kot praviš ti, Tjazy.
Jah, veš, eni najprej preberejo in potem poskušajo to doživeti ... kot rabiš najprej zemljevid, da veš, kako priti do nekega kraja, da se ne izgubiš in se šele nato pelješ in sam doživiš tisto pot.
Tjazy, vsak gre svojo pot. Hvala za podporo, mislim, da nimam halucinacij, ampak pristna doživetja in moje življenje je moje. Saj veš kako je to. Poslušaj nasvete, delaj po svoje. Tvoje razmišljanje mi je všeč, delala bom pa vendarle po svoje - poslušam te pa v tem, da je pomembna disciplina.
Samo da bom hkrati ohranila stik z Indijo in vsem tem, ker me to izpopolnjuje in ne moti.
Iluzija je tudi, da nimaš iluzij.
S spoštovanjem, Sita
|
|
|
|