|
GATA -> RE: Kdaj otroka v hojico? (25.8.2006 14:51:02)
|
Ali otrok potrebuje hojco?
prof. dr. Milena Stojčević-Polovina, znanstveni svet., spec. za fizikalno medicino in rehabilitacijo, otroška fiziatrinja
Otroka nikoli ne smemo siliti v nekaj, za kar še ni pripravljen. S tem, ko ga posadimo v hojco, pa storimo ravno to.
Razvojni koraki sledijo eden za drugim in otrok mora osvojiti vsakega. Ni pomembno le, kdaj osvoji določeno sposobnost, važno je, da je otrok v vsakem položaju siguren in da ga obvladuje. Vsako naslednjo fazo gradi na dobro osvojenih predhodnih temeljih. Ta razvoj je podoben stopnicam. Če hočemo varno priti na vrh, moramo stopiti na vsako stopnico, sicer lahko pademo. Da bi otrok lahko normalno shodil, mora obvladovati vse predhodne faze. Če pri tem prehitevamo, otrok ne osvoji optimalno vseh faz. In tu se pojavlja vprašanje hojce.
Zakaj uporabljamo hojco?
Hojce so pri nas zelo priljubljene. A zakaj jih uporabljamo? Zato, da bi se otrok naučil hoditi, ali da ga odložimo nekam, kjer se bo lahko premikal, vendar ga ni treba nositi na rokah? Starši pogosto otroka posedejo v hojco, ko še ne zna samostojno stati ali celo samostojno sedeti. Nekateri to začnejo že pri šestih mesecih. Težko je verjeti, a tudi to se dogaja.
Katere so možne škodljive posledice uporabe hojce?
1. Če je hojca previsoka, se otrok ne opira na cela stopala, temveč samo na prste ali na pol stopal.
2. V hojci takoj začne hoditi naprej, v naravnem toku razvoja pa otrok najprej hodi vstran in šele nato naprej. V ta normalen potek se ne bi smeli vmešavati, saj ga je narava začrtala v desettisočletjih človekovega razvoja.
3. Hojce so na koleščkih, zato se otrok v njej sunkovito poganja sem ter tja in se zaletava. Za tako sunkovito gibanje ni dovolj motorično razvit in zato razvija kompenzacijske mehanizme, ki motijo normalen otrokov razvoj.
4. Otrok je bolj nespreten, ker se njegove obrambne reakcije ne morejo dobro razviti.
5. Če ima otrok motnje v razvoju, posebno cerebralne motnje gibanja, ga nikakor ne smemo posesti v hojco, ker s tem še pospešujemo razvoj bolezni oziroma povzročimo pojav prej omenjenih kompenzacijskih mehanizmov - nenormalnih položajev in gibov, ki so lahko še hujša motnja od osnovne bolezni.
Seveda vsak po svojih željah in pameti [sm=smiley22.gif].
|
|
|
|