Oče...po desetih letih (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Yasminka -> Oče...po desetih letih (24.8.2006 13:49:36)

Ko sem bila stara 19 let, sta se mi starša ločila. Ločitev je bila grda, s prepiri,nas sta s podkupovanjem želela dobiti vsak na svojo stran. Brat in sestra sta bila takrat stara 13 in 16 let. Oče ni nikdar plačeval preživnine in razen prvega leta po ločitvi ni imel stikov z nami. Mama se ga je lotila s sodiščem (izplačilo preživnine). Zapustil ji je vse  skupno premoženje. V glavnem grdo...Ampak ločitev je njuna stvar...
Meni je bilo v tistih letih res hudo.Mama si je hitro poiskala drugega partnerja, se preselila k njemu.Stike z očetom nam ni dovolila... pa tudi sam se ni pretirano angažiral.Začela sem študirat, se zeradi prepirov izselila od doma, in živela od štipendije in dela preko študenta. Počutila sem se zapuščeno, izdano. Čeprav sem bila polnoletna, sem si želela podporo, ljubezen obeh staršev. Da o bratu in sestri, ki sta bila mlajša sploh ne govorim.
Zdaj se je moje življenje uredilo. Sem srečno poročena in imam čudovito hči.Tudi doštudirala sem. Pa se pred dobrim mesecem prikaže na vratih oče. Skoraj me je kap!!! Je slišal, da sem rodila in je prišel pogledat mojo hčerkico. In si želi stikov... ker je bolan in ne ve koliko let ima še pred sabo. Do brata in sestre si pa ne upa pristopit.
Sedaj mi piše pisma, me prosi za slike in mi odpira stare rane. Najbolj pa me boli, ker ne najde kontakta z bratom in sestro.



mala maja -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:03:56)

kot bi povedala mojo zgodbo samo da še celo isto sva bila stara z bratom.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Vem da je hudo, samo zakj bi ti in on trpela zardi nekih stavri ki so se zgodile ne na željo tebe. Pusti ga in imej z njim stike. Jaz sem svojega očeta tudi ponovno videla ko je bil že zelo bolan. Na koncu pa celo leto skrbela zanj ko se je bojeval z rakom.
Ni mi pikice žal in svojim otrokom sem omogočila da sta poznala oba babi in dedija. Ne pa samo engega kot da drugega ni. mami te pa tudi nima pravice več obsojati. Sama si sposobna razmišljati.

Glede brata in sestre pa jima daj malo časa. Sej ga bosta sprejela. Seveda se v nima in tebi kuha zamera do obeh staršev. Mogoče do očeta še bolj. Samo kaj je on kriv če je mami dalal kozlarijo in vas ni pustila k njemu pol je pa obupal. Moj je isto. bo pa se reklo kar nekaj trdih besed. Joj sem jaz prejokala neja noč ma kaj noči dneve. Samo se je splačalo.

Potrpi in naredi veselje obmea. Vzpostavi ponovno kontakt z njim in bodi mu hčerka tako kot se spodobi. Mojega očeta žal ni več. Dano pa mi je bilo 5 let da sem ponovno odkrila kaj mi je pomenil v mojem življenju.
[sm=smiley31.gif][sm=smiley27.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley27.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley27.gif][sm=smiley31.gif]



Anonimen -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:04:45)

Daj mu eno šanso. Eno si zasluži vsakdo. Druge pa nikoli več.

Upam, da bo vse OK.



Poka -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:15:14)

Jaz bi na tvojem mestu obnovila stike z njim. Ker ti bo drugače žal. Ni kriv samo on, da sta se razšla z mamo in verjetno si je že prej želel stikov, če bi tvoja mama pustila, pa se ni opogumil.

Jaz bi svojega, kljub temu, da ima res ful slabih lastnosti, želela videt, če bi on to želel. Z mojim očetom sva imela vedno stike, ampak je on alkoholik in se noče spremenit in it zdravit, poleg drugih neumnosti, ki jih je naredil in me prizadel, tako da sem mu rekla, da ga nočem več videt (dokler nekaj ne naredi oz ko bo pripravljen, da mu drugi pomagamo). Potem, ko se je ponesrečil in je bilo res kritično, mi je bilo hudo in sem ga hotela videt, ampak on sam ni želel.



Splet.Ka -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:17:32)

Če si želiš stikov z očetom, jih imej. Če ne, ne.

Lahko ga pa povprašaš tudi, ali je šel do brata in sestre...



Anonimen -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:21:44)

Včasih so otroci nevede pod vplivom tistega starša, pri katerem živijo.Sem mnenja, da če bi ti sama želela stikov z očetom, bi ga poiskala, saj si bila polnoletna in bi se lahko v tem primeru uprla materi.Po moje si zasluži še eno šanso, saj ti je oče, ne glede na vašo zgodovino.



mala maja -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:23:59)

IZVIRNO SPOROČILO: nati

Včasih so otroci nevede pod vplivom tistega starša, pri katerem živijo.Sem mnenja, da če bi ti sama želela stikov z očetom, bi ga poiskala, saj si bila polnoletna in bi se lahko v tem primeru uprla materi.Po moje si zasluži še eno šanso, saj ti je oče, ne glede na vašo zgodovino.


točno tako[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Smo nekaj pa je Nati. jaz sem to naredila ins em prišla domov so me pa kufri čakal doma prio mami. ker pa nisem imeal možnosti da bi živela pri očetu sem se pač morala sprijaznt, prekint stike z očetom in ostati pri mami.
Verjetno je bilo pri vas enako. Ne vem zakaj se starši skregajo pal si pa otroke kot žogo podajajo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]



Anonimen -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:33:15)

Ne, sej nisem od ločenih staršev, sam vem kako je blo pr 2 kolegicah, ko so mogle delat tako kot je mati rekla, ko pa so bile polnoletne, pa so se, ne boš verjela, preselile k očetu.In se majo tud fajn, pa mati njihova se je omehčala sčasoma, ko je spoznala, da so pri ločitvi itak žrtve samo otroci, ker je za starše takrat samo sovraštvo na vidiku!!!



srki -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:36:09)

Tvoj oče si pa res zasluži še eno priložnost. Kot si sama napisala, je bila tudi mati tista, ki vam je prepovedovala stike z očetom in verjento za vso nastalo situacijo ni kriv samo oče. Mogoče vas je kdaj hotel poiskat, pa vam mama tega sploh ni povedala. 

Res pa je tudi, da bi ga sama potem lahko poiskala. Res je grdo, da te nekdo kar tako zapusti, samo ker si videla, da pa res ni pozabil na vas, pa mislim da je res prav, da mu daš priložnost, da nadoknadite izbubljeno. Mogoče ti bo malce čudno, pa mu kar ne boš mogla reč "oče", ker se niste toliko časa videli in imeli stike. Vnukinjo si pa tudi zasluži videti.



škratek -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:37:14)

Se absolutno strinjam z ostalimi, ki pravijo, da ima oče še eno šanso. Verjemi tudi njemu ni lahko.



Gina -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 14:40:38)

Zamere? Ne, hvala. Zakaj? Ker z vsako zamero kaznuješ samo samega sebe. Dokler imaš s komerkoli take odnose, da ga moraš ignorirat, da ga ne sprejemaš, toliko časa boš gojil čudne, zanič misli ob misli na tega človeka. A ti je tako življenje všeč? Take misli sprožajo blokade. Blokiraš lepe misli, nisi sposoben tisti hip, ko tako grdo razmišljaš, nič lepega videt okoli sebe in si namenoma, ker pač nočeš oprostiti, vzbujaš jezo, žalost, karkoli že. Torej koga zdaj kaznuješ? Samo in izključno sebe.

Jaz mislim, da tudi ne smeš povezovat odpuščanja s pričakovanji. Ne smeš pričakovat preveč. V resnici se moraš pripravit na to, da ti ne bi bilo hudo, če bi se hipotetično kaj neprijetnega zgodilo, npr. če bi te spet "zapustil". Zdaj si velika punca in znaš živeti sama, torej te to ne more več ranit, lahko kvečjemu povzroči, da se ti ta oseba smili.Ne glede na to, lahko komot tega človeka, ki ti je nekaj hudega storil, sprejmeš in odpustiš - zaradi sebe.

Če pogledaš tudi iz drugega kota. A ni lepo, da je spoznal svoje napake? A ni lepo, da je prišel do tebe? A nismo vsi ljudje? Vsi smo že kdaj koga prizadeli. Najbrž nismo tako hoteli, ampak bili smo preveč egoistični, nismo videli prek sebe. A sebi pa ne odpustiš? Jaz si, prav je odpuščat, saj nismo popolni, niti nismo narejeni tako, da bi lahko bili. Ampak tudi drugim odpuščam, smiselno se mi zdi - v resnici ljudje ne delajo neumnosti ker bi bili hudobni, ampak ker so zmedeni in nevedni. Do zdaj sem še vedno vse odpustila, pa so se mi tudi hude reči dogajale. Jaz mislim, da je vedno najboljše iti preko svojih kompleksov in strahov - ker v resnici je zelo malo možnosti, da te kdo rani, če le tega nimaš ali če se trudiš, da s tem pometeš.

Jaz ti želim, da bi mu bila sposobna odpustit. Zaradi tebe.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

p.s.: jaz sem tudi otrok ločenih staršev, ki se je odselil v najemniško stanovanje, ker mu ni bilo več za živet v tistem vzdušju, celo študij sem začasno pustila takrat, da sem šla delat, da sem se lahko preživela...tudi mene oče nikoli ne pokliče, razen če se ne javim pol leta[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]...ampak a se moram zato sekirat?  Otroci so pa veseli, ker imajo dedka.



Billi -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 15:14:14)

Verjetno je sedaj, ko je bolan, intenzivno premišljeval o svojem življenju in se zavedel minljivosti. Ve, da je storil napako in bi rad to rad nekako popravil. Daj mu priložnost, sčasoma mu lahko pomagaš vzpostaviti stik tudi z bratom in sestro. Nekateri se nikoli ne zavejo svojih napak, ali pa nimajo poguma, da bi jih priznali.



Poka -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 16:08:37)

IZVIRNO SPOROČILO: mala maja

IZVIRNO SPOROČILO: nati

Včasih so otroci nevede pod vplivom tistega starša, pri katerem živijo.Sem mnenja, da če bi ti sama želela stikov z očetom, bi ga poiskala, saj si bila polnoletna in bi se lahko v tem primeru uprla materi.Po moje si zasluži še eno šanso, saj ti je oče, ne glede na vašo zgodovino.


točno tako[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Smo nekaj pa je Nati. jaz sem to naredila ins em prišla domov so me pa kufri čakal doma prio mami. ker pa nisem imeal možnosti da bi živela pri očetu sem se pač morala sprijaznt, prekint stike z očetom in ostati pri mami.
Verjetno je bilo pri vas enako. Ne vem zakaj se starši skregajo pal si pa otroke kot žogo podajajo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]


Ne sme te izselit, če  še nimaš svojih dohodkov, ali če še študirašin tudi mislim, da če bi že delala in bila polnoletna te ne sme (brez kakega dobrega razloga), saj je tam tvoje stalno prebivališče. Če pa te že izseli (npr. če še študiraš) potem ti mora plačevati preživnino. Je pa res, da nihče noče imet slabih odnosov s starši, ampak jaz sem moji povedala vse kar se mi zdi, zdaj mi je pa itak boljše kot komurkoli od njiju (mama me je ful poniževala, da nič ne bo iz mene, kake tipe si dobim itd. pa sem dobila Zoisovo štipendijo in sem bila itak vedno ful dobra v šoli, moj tip ma pa dva faksa, ne pije, ne kadi in ma fuldobro službo, do mene je pa pravi cuker...)



tinica -> RE: Oče...po desetih letih (24.8.2006 20:04:19)

No ti imaš to srečo, da se še vedno zanima za tebe in te ima rad. Jaz svojega očeta nisem videla že od rojstva no videla sem ga 2 leti nazaj na sodišču ker sem ga tožila za preživnino in se je delal kot da me ne pozna, pa je videl takrat, da sem noseča in ni poslal nobene čestitke ob rojstvu ali pa, da bi kaj poklical, ali pa mi kdaj čestital za rojstni dan ali.... pa ni naredil nič nič nič. 
Tako, da na tvojem mestu bi bila vesela njegovega obiska in pa, da je prišel pogledat vnukinjo.



tanikaa -> RE: Oče...po desetih letih (25.8.2006 8:17:03)

Se strinjam s tem, da mu moraš dati še eno šanso. Saj itak ne veš, kaj vse se je dogajalo v ozadju vsa ta leta, ko si mislila, da oče noče imeti stikov s tabo. Občutek imam, da tukaj mama vseeno ni tako nedolžna. Vsaka medalija ima dve plati. In oče ima pravico povedati svojo zgodbo. Na tebi pa je, da najdeš tisto sredno resnico.

Veliko srečnih trenutkov ti želim in da bi tvoj otrok imel čudovitega dedka.

Pa zelo se strinjam z Ginim razmišljanjem. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]



mika -> RE: Oče...po desetih letih (25.8.2006 8:44:25)

yasminka, mala maja ti je tako lepo napisala, da sem dobila kar knedl v grlu.
daj očetu in sebi priložnost, da se pobotata, da spozna tvojega otroka, dokler imaš možnost. Ko ga ne bo več si boš očitala celo življenje, to je pa huda stvar.

Moj mož se je sprl z mamo, tako da se nista pogovarjala 2 leti. Jaz sem vmes rodila, vsi so videli najino[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], le ona ne. Potem sta z mojo pomočjo prišla v stik in sedaj se vidimo 1x na mesec. Vmešala sem pa se samo zaradi mojega moža, ker vem , da če bi se tašči kaj zgodilo in bi bila še vedno skregana, si mož tega ne bi nikoli oprostil.

Zakaj pa oče ne pride v stik z bratom in sestro? A ga ona dva zavračata?



Yasminka -> RE: Oče...po desetih letih (25.8.2006 10:52:46)

IZVIRNO SPOROČILO: mala maja

IZVIRNO SPOROČILO: nati

Včasih so otroci nevede pod vplivom tistega starša, pri katerem živijo.Sem mnenja, da če bi ti sama želela stikov z očetom, bi ga poiskala, saj si bila polnoletna in bi se lahko v tem primeru uprla materi.Po moje si zasluži še eno šanso, saj ti je oče, ne glede na vašo zgodovino.


točno tako[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Smo nekaj pa je Nati. jaz sem to naredila ins em prišla domov so me pa kufri čakal doma prio mami. ker pa nisem imeal možnosti da bi živela pri očetu sem se pač morala sprijaznt, prekint stike z očetom in ostati pri mami.
Verjetno je bilo pri vas enako. Ne vem zakaj se starši skregajo pal si pa otroke kot žogo podajajo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]


....podobno se je zgodilo tudi meni. Šla sem k očetu, se z njim dobivala. No potem pa sta me mati in babica zlasali in vrgli iz stanovanja. Oče ni mogel skrbeti zame, prav tako ne za mojo sestro, ki je prišla za menoj. Na srečo sem dobila mesto v študentskem domu, prala pri prijateljih, živela od štipendije in študentskega dela. Ja teoretično te morajo starši res podpirati v času študija. Mene niso. Dve leti kasneje sem spoznala bodočega moža. Njegova družina me je dobesedno posvojila. Sestra je živela v dijaškem domu, brat je delal srednjo šolo v domačem kraju. Mama se je odselila k partnerju in prihajala domov čez vikende.
Ampak z mamo sva se že poštimale. Vse je oproščeno! Vnukinja ima babico. O preteklem času se ne pogovarjava. Očeta sem kasneje, ko sem živela na svojem še iskala, vendar ga nisem našla. Na črno je delal v tujini. Za vsak praznik sem mu pisala k babici, puščala naše teefonske, nove naslove, sporočala kaj se dogaja.Tudi ko je sestra dobila trombozo in sem sporočala k njegovim znancem, ga ni bilo blizu.
Brat in sestra sta ga v preteklih treh letih nekajkrat videla, pa se je obrnil stran. To ju najbolj boli. Brat pravi, da je preteklo preveč časa. Sestra pa si očeta še zeli videti, še sploh sedaj, ko je pred zahtevno operacijo(sum na kostnega raka).
Ne kuham zamere na pretekle čase, mi je pa težko - predvsem ker ga je na obisku bolj zanimalo, kaj mama dela, kot pa kaj se dogaja z negovim otrokoma. Napisala sem mu pismo in priložila nekaj slik. Upam, da bo poklical tudi brata in sestro.
Hvala vsem za moralno podporo [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (25.8.2006 17:55:52)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



tulip -> RE: Oče...po desetih letih (25.8.2006 18:46:19)

[sm=smiley31.gif]
Veliko poguma je potrebno, da stopimo korak naprej.
Vendar je vredno.
Zaradi nas.
Ker se imamo dovolj radi, da lahko naredimo ta korak.
Srečno![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (1.9.2006 12:01:05)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



daddy -> RE: Oče...po desetih letih (1.9.2006 12:50:01)

   Pogumno, Yasminka. Tudi meni se zdi, da si se prav odločila, da vama ( obema ) daš novo priložnost. In nikar ne misli, da bi kaj takega zmogel vsakdo ( žal ).
U glavnem tebi in očetu želim vse dobro in da se ponovno najdeta.



kluka -> RE: Oče...po desetih letih (4.9.2006 20:43:02)

moja staradva sta se ločila, ko sem bila stara 12 let. točno sem vedela zakaj je do tega prišlo in kar težko verjamem, da yasminka pri 19, ko sta se ji starša ločila, ni mogla tega pogruntat.

ne en ne drugi od stašev mi nista prala možganov v stilu, da je drugi vsega kriv...odločila sem se sama in s fotrom nimam nobenih stikov že 10 let. tudi, ko sem marca rodila, mu je nekdo drug (verjetno mat?) povedala za vnuka...če bi se dalo, bi najraje videla, da o njem nikoli ne bi slišal.

morda yasminkin oče res nič ni kriv, in tudi če je, nekateri ljudje odpuščajo...ampak jaz 10-letne odsotnosti in prihoda zaradi samoljublja (bogi je bolan??in zdaj želi tolažbo??kje je bil pa takrat, ko bi ga morda yasminka potrebovala?) ne bom odpustila nikoli.

yasminka sama najbolje ve, če je mati kriva očetove odsotnosti-kot sem že rekla, pri 19 letih človek že kaj opazi, a ne? pa tudi če je tako-kakšen fotr je to, da se pusti prestrašiti in zato ne gre pogledat svoje hčerke? če bi meni kdo grozil, da ne smem več blizu svojemu sinu...



Stran: [1]