lory05
|
A lahko še jaz povem, kar vem, ker sem ravno v teh vodah?
Torej, če starša ne naredita nič za časa življenja, s tem mislim, da ne naredita nobenega dokumenta, ne oporoke, ne darilne pogodbe ali kakršnekoli druge pogodbe, potem po smrti staršev dedujejo vsi trije (mislim, da sem razumela, da so trije) otroci po enakih delih.
V primeru, da starša naredita darilno pogodbo na eno hčer ali na obe, lahko tvoj mož spodbija darilno pogodbo, ki se bo seveda razveljavila, ker je s to pogodbo, on kot eden od dedičev oškodovan. V tem primeru bo sodišče razveljavilo darilno pogodbo in bo le-ta brezpredmetna. Če pa podarijo premoženje nekomu, ki ni zakoniti dedič (npr. vnuki, nečaki), tu ne gre za oškodovanje enega dediča na račun drugega, ker vnuki in nečaki ne bi dedovali po zakonitem dedovanju, ne more spodbijat darilne pogodbe. Ko bo sodišče razveljavilo darilno pogodbo, bodo spet vsi dediči dedovali po enakih delih.
V primeru napisane oporoke eni ali obema sestrama pa lahko tvoj mož zahteva nujni delež, ki mu v tem primeru pripada. Nujni delež znaša polovico od deleža, ki bi ga dobil, če bi dedoval po zakonu. Se pravi, tvoj mož ima dve sestri, torej mu pripada ena tretjina celotnega premoženja staršev. Nujni delež v tem primeru znaša polovico ene tretjine.
Aja, še to, če starši sklenejo z eno ali obema sestrama pogodbo o dosmrtnem preživljanju, potem tvoj mož ne dobi ničesar. To pomeni, da so starši in sestre sklenili pravni posel, ki jih obvezuje, da bodo sestre skrbele za starše, v zameno pa jim bodo starši pustili premoženje. V tem primeru pa res tvoj mož ne bo dobil ničesar, ker gre v bistu za pravni posel, kot bi starši svoje premoženje prodali, v zameno pa niso dobili denarja, ampak doživljenjsko oskrbo.
Vsekakor sedaj ne more naredit čisto nič, zato ker tvoj mož ne živi doma, pa ne izgubi pravice do svojega deleža.
Po smrti staršev bo potrebno dostaviti sodišču vse morebitne pogodbe, če obstajajo in takrat bo zahteval, kar mu pripada, odvisno od oblike pogodbe.
Prvi pogoj za dedovanje je, da zapustnik umre, torej dokler starša živita, je vse brezpredmetno, razen če se vsi skupaj dogovorijo in se vsi strinjajo, da si razdelijo premoženje med seboj, dokler so še starši živi. V tem primeru naredijo razdelilno pogodbo, ki jo podpišejo vsi bodoči dediči in starši. Potem te pogodbe niti po smrti staršev ni mogoče spodbijati, ker so se vsi dediči strinjali, ko so jo podpisali.
Še nekaj. Če njegovi sestri zidata s stanovanjskimi krediti, sta sigurno že lastnici ali solastnici nepremičnine, če ne, ne bi dobili kredita.
Če vlagata gotovino, se bosta ob dedovanju sklicevali na to, da sta vlagali svoj denar v hišo, ki bo takrat predmet dedovanja in bosta sigurno na ta račun zahtevali višji delež, kot bo pripadal tvojemu možu.
Torej dobro bi bilo ugotovit, čigav denar vlagata. Ker če jima to financirata starša, potem bo še vedno pripadalo vsem trem enak delež, če vlagata sami, pa bi bilo dobro, da se o tem dogovorita s tvojim možem, torej bratom, da se ne bodo kasneje kregali. V takih primerih se to pogosto dogaja.
Upam, da nisem napisala vse zmedeno, če te še kaj zanima, pa kar vprašaj, če bom vedela.
Jaz sem ravno v tem in se mi zdi, da bom kmalu naredila doktorat iz dednega prava. Se hecam.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, menda ja lahko vedele. 
Lahko pa odpreva RR-pravno pisarno
- eno bojo zihr zaprli zaradi naju. 
je ta situacija. Kaj hočeš. So pa redke družine (iščeš z lupo), kjer so vsi otroci v končni fazi enakovredni...in se ne (s)kregajo na zapuščinskih... 
