Ko lahko samo še jočeš... (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo

Anonimen -> Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 18:04:40)

Že dva dni imam solzne oči in cmok v grlu. Včeraj zvečer sem se zjokala in sem jokala skoraj celo uro. In to zaradi tega ker je življenje tako kruto do nekaterih. Najprej jim da grdo grdo rano otroštvo, potem jih premetava iz ene rejniške družine v drugo, pa je otrok seveda prenaporen za vse.Zdaj je že toliko star, da mu grozi zavod, če se mu odreče še ta rejniška družina (četrta po vrsti). Nihče ga ne mara, ker je hiperaktiven, in ker se k temu mešajo še vsi znaki krutega otroštva.
Otrok pa si edino želi, da bi bil ljubljen in da bi ga imel kdo rad.

Evo... spet jočem. Hudo mi je pa ne morem pomagat niti za milijoninko ne!



cukerček -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 18:15:15)

Res je svet krut in življenje ni niti malo lahko, niti za tiste ki imajo normalne življenske pogoje, bljižnje ki jih imajo radi... ne morem si niti predstavljat, kako se počuti ta otrok na tem svetu...čisto sam, močno upam, da bo pri naslednji rejniški deružini našel topel in ljubeč domek in bo končno lahko začel živeti otroštvo, ki si ga zasluži in je pravica vsakega otroka na tem svetu, upam, da se to zgodi še preden bo otroštvo zbežalo mimo njega brez da bi to sploh opazil.



Magi* -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 18:18:23)

te razumem, ampak v življenju boš še velikokrat naletela na takšne krivice. rejnikom se otrok zdi prenaporen in se jim verjetno "ne izplača" - grozno kot se sliši, ampak tako je. ubogi otrok, nič kriv, da si ga podajajo iz hiše v hišo, pa rabi samo ljubezen, varnost in red. celega sveta ne moreš rešiti sama, to si že spoznala. zato pa lahko vsak dan narediš eno malenkost, da bo na tem svetu lepše. drugega ti ne morem reči. ja, življenje je včasih zelo kruto.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 20:22:55)

IZVIRNO SPOROČILO: cukerček

močno upam, da bo pri naslednji rejniški deružini našel topel in ljubeč domek

Sej to je....na to družinico (predvsem mamo) se je feeeejst navezal, in če se mu bo še ta družina odrekla, ga ne bodo več dali k družini ampak v zavod.
In tej družini se nikakor ne gre za denar, ker ga imajo res radi, ampak je tako naporen.

Že če bi ga dali h kaki drugi družini bi bila to za njega smrt (duševna), kaj pa bo v zavodu pa.....

In nočem spreminjat sveta, to sem že zdavnaj ugotovila da se ga ne da, sam v tem primeru, ko pa poznam otroka, pa ko vem kako nežen zna biti in ljubeč, in kako hrepeni po ljubezni in pripadnosti, me je pa čisto sesulo. Če bi se dalo bi ga kar sama sprejela v rejništvo, sam tega ne morem (nimam službe).

Evo spet jočem.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 21:13:06)

Če bi se dalo bi ga kar sama sprejela v rejništvo, sam tega ne morem (nimam službe).


A ni to ravno eden izmed pogojev, da otroka dobiš v rejništvo?
Jaz sem tudi že razmišljala, da bi enega otroka vzela v rejo, pa sem prebrala, da mama mora bit brezposelna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. A je to res?



Lumpi -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 21:36:10)

Ja naporni so ti otroci ja. Ga imam doma enega. Ima 4,5 let. Ko jih gledaš pri igri, niti ne kažejo znakov hiperaktivnosti. Kako so ljubeči in koliko ljubezni in pozornosti zahtevajo. Z njimi je treba delati čisto na lepi način - v rokavičkah. No ja - upam, da bom potrpežljiva tudi dalje, čeprav je včasih res preveč naporno.

Upam, da se zanj ugodno konča.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (21.8.2006 22:00:12)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

Če bi se dalo bi ga kar sama sprejela v rejništvo, sam tega ne morem (nimam službe).


A ni to ravno eden izmed pogojev, da otroka dobiš v rejništvo?
Jaz sem tudi že razmišljala, da bi enega otroka vzela v rejo, pa sem prebrala, da mama mora bit brezposelna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] . A je to res?


Ne vem kako je s tem, ampak domnevam, da če je človek brez stanovanja (lastnega) in brez službe, mu pač ne dajo koga v rejništvo. Tako je namreč z mano.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (22.8.2006 0:37:21)

Stvari v zvezi z rejšnitvom (na žalost) zelo dobro poznam, pa čeprav sama v rejništvu nisem bila. Zato ti lahko povem, da redna zaposlitev NI pogoj za to, da postaneš rejnica. Je pa pogoj to, da imaš lastno streho nad glavo oz. vsaj popolnoma garantirano (npr. stanovanje v hiši staršev, ki pa SO lastniki). Finančna preskrbljenost je pogoj, kakšna pa je to, pa ni določeno. Najmanj eden od rejnikov že skorajda mora biti zaposlen, v nasprotnem primeru pa takšnih ali drugačnih rednih dohodkov (npr. rent, najemnin, dobička od kmetovanja in podobno) ne smejo imeti manj, kakor je cenzus za tričlansko družino (starša in otrok). Seveda nobeden od rejnikov ne sme imeti kazenske kartoteke, nobeden ne sme biti duševno ali telesno prizadet (torej tako ali drugače omejen v skrbi za otroka) in oba rejnika morata imeti tako voljo kot tudi čas udeleževati se sestankov, izobraževanj in usposabljanj v zvezi z rejništvom, klar organizirata ali pristojni CSD ali pa MDDSZ. Zasledila sem, da je potrebna tudi srednješolska (najmanj) izobrazba, vendar ne vem, ali to dejansko drži ali ne, ker osebno poznam dve rejnici, ki je nimata. Stanovanje rejnikov mora biti primerno veliko in opremljeno za zdrav telesni in duševni razvoj otroka, velik plus (ne pa pogoj) pa je tudi, da ima vsaj eden od rejnikov vozniški izpit in osebni avto. Določene stvari se da spregledatri oz. prilagoditi, kadar gre za to, da se v rejništvo sprejme družinskega člana, vendar osnove kljub temu ostajajo. Po sestanku na CSD in po odobritvi MDDSZ pa rejnika za otroka prejemata otroški dodatek ter rejnino. Če pa imata rejnika v reji najmanj 3 otroke naenkrat, pa enemu od njiju tudi teče delovna doba. Pravzaprav je takrat zaposlen na MDDSZ kot rejnik in za to prejema plačo.
Če te zanima karkoli v zvezi s tem, ali bi omenjenega otroka lahko v rejništvo vzela ti, ti svetujem, da res stopiš na pristojni CSD in to poveš. Hiperaktivnost sama zelo dobro poznam, saj imam tudi sama hiperaktivnega sina, ki ima tudi disleksijo, in zelo dobro vem, kako težavno je s takim otrokom. Če pa te karkoli v zvezi s tem še zanima, preden bi šla na CSD, pa kar vprašaj. Takole ponoči sem na RR in ti bom odgovorila. Lažje mi bo, če boš napisala bolj podrobno (za kateri konec Slovenije gre, koliko je star otrok, kaj je z njegovima staršema, kako se razumeta ti in otrok ter otrok in sedajšnji rejniki, kateri Zavod je "v igri" in podobno). Na nekaterih CSD-jih (v Ljubljani), na MDDSZ in v nekaterih Zavodih nekaj ljudi poznam osebno, pa bi se mogoče dalo kakšno malenkost urediti. Seveda nič ne obljubim, ampka poskusiti pa tudi ni greh.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (22.8.2006 21:21:47)

Kerensa hvala za tvojo pripravljenost pomagati, ampak mislim, da v tem primeru ne moreš nič pomagati. Ker sem še študentka, po spletu okoliščin sem ostala sama, in sem spet pri starših, nimam dohodkov,.... tako da kakorkoli že je velika moja želja da bi fantka sprejela v rejništvo... ni šans da do tega pride.

Vsekakor upam, da mu bom lahko pomagala na kak drug način.



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (22.8.2006 23:16:42)

Mogoče bi bila pa uradna rejnika lahko tvoja starša? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Anonimen -> RE: Ko lahko samo še jočeš... (24.8.2006 13:49:52)

Hm... a to se tudi da?
No čeprav so moji starši tudi zgodba zase.
Te pa prosim, da mi vseeno to malo bolje razložiš.
Hvala!



Stran: [1]