|
Da vidim, kako se bo obneslo :-) 16.8.2006 23:52:21
|
|
|
|
Anonimen
|
Ne znam ravnati z denarjem in ne znam ga "šparati". Ne konkretne gotovine in česa drugega. In zdaj sem končno uspela sestaviti poskusni, enomesečni varčevalni načrt, ki bo "v veljavi" v septembru. In me prav zanima, koliko bom "prišparala", če mi bo seveda sploh uspelo zdržati cel mesec. Izgleda pa nekako takole: 01.) STANOVANJE: Najemnina je, kolikor pač je. Tu ni kaj "šparati". Gre pa pri stroških. Ugašanje luči in zapiranje pip za sabo. Takoj. Ne čez pol ure. Konec hlajenja stvari pod tekočo mrzlo vodo (ali odtajanja pod vročo). Za hlajenje je skrinja, madonca. Kuhanje na plin, ne na elektriko. Zakaj pa imamo plinovod, če ga pa ne uporabljamo? Hitreje je in ceneje. Vrečk za smeti ne mislim več posebej kupovati. Bodo kar tiste iz trgovine OK. Čistila (kolikor jih sploh uporabljamo) bo prinesla tašča iz službe. Hišni telefon se bo uporabljal samo za klice na navadne številke. Nič več na mobitele in ne vem kam še vse. 02.) HRANA: Zelenjava pride s Plitvic sveža in domača. Ostalo pri našem "šiptarju" na "štantu" , ne pa oprano, narezano in pakirano v Sparu, hudiča. Meso v mesnici, ne pa že panirano ali celo že pečeno v Mercatorju. Mlečni izdelki v diskontu Ljubljanskih mlekarn. Sokovi za razredčit v Fructalovem diskontu. Testenine in riž kar lepo najcenejše v Sparu. Adijo, Barilla, do nadaljnjega. Omake bo kar Kamikaza sam naredil doma (jaz jih ne znam ). Nasvidenje, konzerve. Bom rajši taščo počakala, da bo spet delala filane paprike. Pa bezgov sok tudi "tak fejst" naredi. Sladkarije - Sparova znamka. A še kej rabmo? 03.) OBLEKE in OBUTEV: Ne potrebujemo nič! Imamo toliko, da že hodimo p o vsem tem. Če bom slučajno kaj zagledala v kakšni izložbi, si bom rajši sredi ceste dala leče ven iz oči, da sploh ne bom nič videla. 04.) PREVOZ: Po dolgem času - karta za avtobus. Imam dosti tega taksija. Če se človek z njim vozi cel mesec, dobi kar "simpatičen" znesek. Za izven Ljubljane, kamor grem enkrat na mesec, bo pa tašča posodila Škodo ali pa svakinja Cliota. 05.) MOBITEL: Monete ne bom ukinila (naj bo za zlato rezervo, če zmanjka gotovine), ampak vse ostalo pa... Ne pokličem več z GSM-a na navadno številko, če se ne gre ravno za življenje. Si raje kupim kartico za govorilnico. Saj so povsod postavljene. Živega boga ne pokličem več nazaj na tisto "žvrcanje". Če me kdo potrebuje, me bo slej ko prej dobil. Pa tudi Kamikaze ne mislim več iz trgovine klicat, kaj je za kupit , ali pa ga klicat iz sobe (on pa v kuhinji), če pride film pogledat . Grozna sem, no, glede tega. 06.) PUFI: Hja, no... kar je za plačat, je za plačat. Tukaj tudi nimam kaj. 07.) KOZMETIKA: Nič več ne kupim! Imam vsega še za ene pet let. Doma šest zobnih past, novih in zapakiranih, jaz pa v trgovino po Pearl Drops, ker "kao" ostale niso OK . Ja, ja... Bomo zdaj videli, ali so ali niso. Šmink, barvic, šamponov in podobnega imam še za svoje vnuke. Kupim samo še vložke, tampone in sekret papir. Pa basta! 08.) ČASOPISI in KNJIGE: Adijo, cajtngi! Vse lahko preberem na Interentu (ki ga ne bom dala odklopit). Knjiga pa lepo 1 na 3 mesece v Svetu knjige, pa še ta bo verjetno za Jana. Saj rada berem, ampak istočasno pa tudi stanujem zraven knjižnice. Se mi zdi, no. 09.) CIGARETI: Jap... moj greh... ampak škatlica na dan je limit... če jo bom kdaj prej požrla, bo pa to moj problem... al pa Kamikazin, ker bom potem njegove kradla ... we'll see... ampak kadit pa ne bom nehala. 10.) KOZLARIJE: Pa zakaj si moram kupit sendvič na Petrolu, ko grem na šiht, doma pa štruca in pol kg salame? Pa posebej pol litra vode z okusom kaj-pa-jaz-vem-česa, doma pa en kup sokov? Fertik je s tem. V kino tako ali tako ne hodim, ker filme snemamo doma z Interneta. Kockar nisem, pijanec tudi ne, narkomanka tudi ne. Vsaj tukaj nimam stroškov, hvala Bogu . Na kofe bom še šla ven v lokal, ampak ne pa glih vsak dan in še to po trikrat. Doma pa kava čaka na pojma nimam koga. 11.) OTROCI: Konec z glupimi igračami, ki jih mularija potem sploh ne pogleda al pa so zanimive za cca. 5 minut. Že tako se ne da niti hoditi normalno po otroški sobi, pa še vse pada dol z omar in s kavčev. Nič več ne rabita. Kupim samo še plenice. Z umetnega mleka tudi že počasi lezemo na navadnega, kravjega, in mislim, da bomo s 1. septembrom že lepo na Mercatorjevem. En strošek manj, torej. Edina stvar, ki je pa ne dam, je pa Bubchenovo hladilno mazilo za rit. Eno najdražjih, ampak vredno vsakega tolarja. To bo pa ostalo. A sem še kaj pozabila? Kva še lahko "prišparam" oz. kje? In če preživim do konca septembra, vam sporočim rezultat.
|
|
|