|
tejči77 -> RE: Imeti ali ne imeti (17.8.2006 8:16:28)
|
Nogica, če si globoko v sebi res želiš otroka in prav tako mož, ne odlašajta. Služba bo že prišla, samo da imata kje živeti. Moje mnenje v preteklosti je bilo, dokler ni dobre službe, stanovanja in dovolj denarja je treba z otrokom počakat. Pa sem mnenje popolnoma spremenila. Ta čas se pri meni vedno bolj odmika, tako je pač prišlo. Končujem že drugi študij, morda si omislim magisterij, svojega stanovanja še nimava, živiva v mamini hiši pod streho (samo spalnica in kuhinja z dnevnim prostorom), plača majhna da niti kredita za stanovanje ne morem najet, v službi pa mi že skoraj 6 let podaljšujejo za 6 ali 9 mesecev. Že dve leti nazaj me je nenadoma prijelo, da bi imela otroka, pa sem se preveč bala, da mi v službi ne bi podaljšali in bi ostala na cesti. Tega me je groza. Zdaj jih pa imam že 29 in mislim, da ni prav, da pustim, da mi drugi krojijo življenje s tem ko kršijo zakone. Tudi želja pri obeh je tako velika, da sva se odločila, da bova začela delati na otroku. Kakšno opremo si lahko sposodiš od znancev ali pa kupiš rabljeno, ki je dosti ceneje. Midva sicer nisva poročena in se ne nameravava poročiti, tudi prijavljena nisva v skupnem gospodinjstvu, tako da bo zaradi tega lažje. Nogica, dejstvo je, da naša država (ena redkih v Evropi) ne podpira družin (lahko bi rekli, da je celo nastrojena proti družinskemu življenju), več lahko dobiš, če si mamica samohranilka. Sicer se pa da v vsaki situaciji preživeti, za kaj več pač ni, dokler ne bosta oba zaposlena. Izpite lahko narediš v nosečnosti, če jih ni veliko in celo diplomiraš. Pomisli kakšna sreča. Diplomantka, ki bo po vrhu vsega dobila še otroka. Službo pa lahko iščeš že na dopustu za nego in varstvo otroka. Pozitivno naprej, veliko energije, pa se bo vse rešilo. Upam, da kmalu postanete srečna družina.
|
|
|
|