IZVIRNO SPOROČILO: naja13
Odkar imava urejene stike se ure sploh ne drži še nikoli ni bil točen.Vedno ga čakam po pol ure, 45 min, zadnijč pa že kar tri ure.

Joj, jaz ne vem, a si morate res vsi tolk nagajati, glede otrok?
A se res ne da normalno komunikacijo vzpostavit, že zavoljo otrok?
Mislim, da ne bi bilo nič tako narobe, če bi se vidiva slišala ene pol ure preden on pobere otroke. Pa čist vseeno je, kdo koga pokliče, saj v končni fazi so otroci med vama neka vez, ki vaju je zvezala za celo življenje.
Poskusita se vsaj prenašat, če se že razumet ne moreta.
Verjamem, da sta imela razlog, da ste se ločila, ampak pomisli, da sta se eno obdobje v vajinem življenju morala imeti zelo rada, da sta skupaj ustvarila eno življenje, ki ti vsak dan pokaže, da te rabi, da ti ima rad...

Take bedarije, da po desetih minutah, ko ga ni, klizneš stran samo zato, da bi jo njemu zagodla, pa kaže na neodrasel odnos in na to, da najverjetneje še nekaj čutiš do njega.
Med seboj se dogovorita za svoje ure, ki obema pašejo in bodita na vezi, dostikrat res kaj vmes pride...
A je tako hudo slišat ga po telefonu, samo da si rečeta, "ja, čez pol urce bom tam", ali pa "ta vikend mi ne paša, a bi lahko zamenjala za naslednjega?"..........

Mogoče pa bi bilo v redu, da se enkrat dobit na kaki kavici namerno brez obtoževanja in preseravanja.


Kaj vem, to napetost med vama otrok še preveč občuti in mislim, da zdaj, ko nista več "vidva", bi bilo dobro, da bi se oba strinjala s tem, da poskusita delat najboljše za otroka, pa čeprav morata oba iti preko sebe.
Vajinemu otroku je itak že brez njegovega mnenja in vprašanja bila odvzeta pravica in potreba po popolni družini, ne mu vzet še tega, da ne bi videl atija vsake toliko časa....

Joj, jaz ne vem, a si morate res vsi tolk nagajati, glede otrok?
A se res ne da normalno komunikacijo vzpostavit, že zavoljo otrok?
Mislim, da ne bi bilo nič tako narobe, če bi se vidiva slišala ene pol ure preden on pobere otroke. Pa čist vseeno je, kdo koga pokliče, saj v končni fazi so otroci med vama neka vez, ki vaju je zvezala za celo življenje.
Poskusita se vsaj prenašat, če se že razumet ne moreta.
Verjamem, da sta imela razlog, da ste se ločila, ampak pomisli, da sta se eno obdobje v vajinem življenju morala imeti zelo rada, da sta skupaj ustvarila eno življenje, ki ti vsak dan pokaže, da te rabi, da ti ima rad...

Take bedarije, da po desetih minutah, ko ga ni, klizneš stran samo zato, da bi jo njemu zagodla, pa kaže na neodrasel odnos in na to, da najverjetneje še nekaj čutiš do njega.
Med seboj se dogovorita za svoje ure, ki obema pašejo in bodita na vezi, dostikrat res kaj vmes pride...
A je tako hudo slišat ga po telefonu, samo da si rečeta, "ja, čez pol urce bom tam", ali pa "ta vikend mi ne paša, a bi lahko zamenjala za naslednjega?"..........

Mogoče pa bi bilo v redu, da se enkrat dobit na kaki kavici namerno brez obtoževanja in preseravanja.


Kaj vem, to napetost med vama otrok še preveč občuti in mislim, da zdaj, ko nista več "vidva", bi bilo dobro, da bi se oba strinjala s tem, da poskusita delat najboljše za otroka, pa čeprav morata oba iti preko sebe.
Vajinemu otroku je itak že brez njegovega mnenja in vprašanja bila odvzeta pravica in potreba po popolni družini, ne mu vzet še tega, da ne bi videl atija vsake toliko časa....