|
Anonimen -> Za vse nas, ki delamo s starejšimi!!! (13.8.2006 19:03:06)
|
No, imam nekaj zanimivega za prebrat, za vse tiste, ki delamo s starejšimi oz. smo zaposlene v domovih!Men je zelo zanimivo in resnično!
K PESMI !
Pesem so našli v zapuščini stare zmedene ženice v nekem domu za stare na Irskem.Dva strokovnjaka za gerontologijo sta jo odkrila in zapisala v knjigi » Biology of aging «
Pove več, kot bi to storil semester resnih predavanj.Preberite jo, saj nagovarja vse nas, ki smo v stiku z starejšimi ali delamo v domovih
Kaj vidite, sestra,
kaj vidite sestra, kaj vidite?
Kaj mislite, ko me gledate?
Nespretna in nerodna žena,
že stara, brez moči,
ne sliši dobro in slabih je oči.
Drobi vso hrano in odgovarja,
ne uboga navodil in se po malem zanemarja.
Ne zmeni se za sporočene ji novice,
vsak dan izgublja čevelj in nogavice.
Pusti, da se jo kopa, češe, da na stran,
in srečna je za vsak minuli dan.
Je to, kar mislite in se vam zdi?
Če je tako, odprite oči.
To, kar moja je podoba v vas,
je le privid, ampak to nisem jaz.
Naj vam povem, kdo sem jaz, ki tu sedi
in se obnaša, kot želite vi.
Sem otrok, z brati in sestrami;
Dekle sem, staro šestnajst let,
ki sanja o ljubezni
in sreči, z obljubami več fantov onesreči.
Ko sem petindvajset jih imela,
sem dobila vse,
kar sem želela: moža, otroke, hišo srečno,
sem mislila, da vse je večno.
S štirideseti leti mladost je že bežala,
a moževa bližina mi je pomagala.
Ob petdesetih vnučke sem dobila
in spet sem se igrati naučila.
A izgubila sem moža,
bodočnosti bojim se črne,
kako naenkrat vse se obrne.
Mladi morajo živeti zase,
jaz pa mislim na nekdanje čase
in na ljubezen, ki sem jo poznala.
Sedaj sem stara žena,
spremembe so kot kruta mora,
saj v vaših sem očeh že malo nora,
Telo se guba, vedno bolj se klanja,
kje lahkotnost je nekdanja?
Kjer srce bilo je, zdaj je skala.
A v tej lupini je še deklica ostala
in včasih žalostna mi duša zadrhti,
spominjam sreče se in težkih dni.
Še enkrat ljubim in živim
in mislim na nekdanje čase,
kako smo jih lepo živeli,
kako prehitro so nam odleteli.
Vem, da zame spremembe več ne bo nobene
a odprite, sestra, oči,
ne glejte nore starke, glejte mene!
|
|
|
|