njegov sin (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo

Anonimen -> njegov sin (9.8.2006 23:28:05)

moj mož me dobesedno sili,da se družim z njegovim sinom,tudi če sem mu povedala,da mi ni do tega.
nekaj let sem se trudila,da bi z njim vspostavila stik,da bi se "zaštekali",da bi bilo vse ok.pa ni šlo.mali je pač vzgojen tako,da si misli,da je en sam in edini.vedno mora biti prvi,vedno pri vsem samo on...kot da najinih dveh otrok ni.če ni po njegovem,je cela pi... počasi sem se naveličala tega,da ko smo kam odpotovali,je blo vedno kaj narobe,da smo morali po 2 dneh domov...
naveličala sem se tudi tega,da mož med otroci dela take razlike.njemu je dovoljeno vse,najinim pa ne.
vedno eno in isto.in ker se pač nisva sprejela,sem moža lepo prosila,če lahko tisti dan,ko je z njim preživijo oni brez mene.
in potem je bil ful užaljen ker nočem biti z njimi.
po pravici povedano,mu je bilo prenaporno biti s tremi ves dan.
ampak,jaz ne morem...enostavno mi je odveč.
sicer pa,mali prihaja k njemu in svojim bratom,ne pa k meni.
kako naj možu dopovem,da ne želim biti zraven?!da ne želim skupnih izletov in počitnic.



Anonimen -> RE: njegov sin (9.8.2006 23:56:18)

OPROSTI- AMPAK NA TO BI LAHKO MISLILA PREJ[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]



Annny -> RE: njegov sin (10.8.2006 0:06:54)

Nekaj ti bom napisala, pa nikar mi ne zameri, prosim...NI PRAV, da se tako obnašaš: 'ne grem z vami, nočem preživljati časa z vami..'To je zelo kruto in nefer do otrok, saj bodo dobili občutek, da imaš svoje muhe in da se nate ne morejo zanesti. Moj oče je imel včasih podobne fore, tako da ti ta občutek, ki ga dobi otrok, lahko zelo dobro opišem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]NE DELAJ TEGA: bodi s svojim možem in vsemi tremi otroci!! Vzemi vse skupaj malo za hec, smej se, rada imej tudi moževega sina..saj je samo otrok, ki ima prav tako pravico do očeta in do tega, da preživlja čas z njim.Do moža bodi odkrita, povej mu v UMIRJENEM tonu, kaj bi si želela izboljšati, da bi se vsi dobro počutili..Ne odrivaj še moža in svojih otrok..Treba bo verjetno kar nekaj truda, vendar se bo splačalo. LP in srečno!  



Anonimen -> RE: njegov sin (10.8.2006 0:24:15)

Tukaj bo najbolj pomagal odkrit pogovor med tabo in možem
Kar se tiče pa razvajenosti otroka pa hmm ti tukaj nimaš nič.pač starši so očitno popuščali pri njemu.
Se mi pa zdi,da dokler je pri vas in z vami da mora upoštevati Vaša pravila.Tukaj pa jaz ne bi popuščala.
vsi se vsedite za mizo in povej kako in kaj.razjasni kakšna so pravila in tudi kakšna bo vzgojna kazen za neupoštevanja le-teh.
verjamem, da otrok komaj čaka da vidi očeta .verjamem tudi da neka pravila morajo biti in se otroku ne sme popuščati v vsem.neke meje morajo obstajati.
Če mu boste popuščali vedno,potem ne bo nič boljše,bo samo še slabše.
ko si boste tole razjasnili in ko bo upošteval pravila bo vsem lažje in boste vsi radi hodili skupaj na izlete

no,vem da se marsikatera ne bo strinjala z menoj



sanasan -> RE: njegov sin (10.8.2006 0:40:28)

Hm, ne morem mimo tega, da ne bi nič pokomentirala...
Pri nas sicer sin, ki ga ima mož iz prejšnjega zakona živi z nami oz. živimo skupaj in se dobro razumemo. Vendar pa ni (bilo) vedno lahko in prijetno. Potrebno je ogromno potrpljenja in prilagajanja.

Predno pa nadaljuejm, bi pa rada še malo pokomentirala že napisana odgovora. Dokler se sam ne znajdeš v taki situaciji, ne sodi in ne obsojaj drugih!!! To kar piše prva anonimna ni enostavna situacija in stvari se včasih pač nakopičijo (če se poskušaš preveč prilagajti, sprejemati nekaj, kar ti 'ne paše' in tega ne rešuješ sproti, in te žre in se počutiš krivega itd...) in potem pač enkrat eksplodira...pride trenutek, ko ne zmoreš več.
Otroci ločenih staršev so pogosto razvajeni, ker jim starši zaradi občutka krivde ali/in v boju za njihovo ljubezen preveč popuščajo. In v takih situacijah se na svoj način borijo za svoj prostor, za sprejetje.
Anonimna, meni se zdi, da se verjetno tvoj mož počuti krivega ali pa želi s popustljivostjo pač sinu skupne trenutke olepšati. To seveda ni prav, je pa pogosto. Poskusita se mirno pogovoriti ali pa si napišita svoje želje, kaj pričakujeta, kakšno naj bi bilo skupno življenje.
To, da te mož sili in ti gre to na živce...poskusi mu razložiti svoje občutke. Mene je to tudi spravljalo ob pamet. Moj je vedno nekako silil, da sem bila čimveč s sinom, pa na zečtku to ni pasalo ne malemu ne meni. Pa ne, da se ne bi razumela, ampak na hitro se pač nekih čustev ne da takoj izsiliti.
Jaz bi ti svetoval, da poskušaš vsakokrat, ko te kaj zmoti na fantu - da ga pogledaš v oči in vidiš v njem otroka, ne otroka tvojega moža z bivšo, ampak samo otroka. Resnično poskusi nanj gledati kot samo na otroka, potem boš tudi razumela, da ni sam kriv, da je tak kot je, da ti gre na živce...Poskusi se vživeti vanj, v to kako se počuti on. In poskusi biti do njega razumevajoča, ne pretirano prijazna (otroci takoj začutijo zlaganost) ampak iskrena.  
Meni je šlo tudi vedno na živce, da je moj vedno hotel prikazati (pa ni važno, kako je bilo), da za sina bolje skrbim kot njegova mama, to je tudi nekako (zame) pretirano pričakoval.
Ja, jaz sem se ves čas počutila (pa sin tudi) kot da me mož sili v nekaj za kar še ni čas oziroma se ne da nahitro izsiliti. Gre pa za mesebojna čustva, naklonjenost, prijateljstvo...skratka vezi, ki se pletejo počasi in za katere je potreben čas.
Jaz bi ti svetovala samo POGOVOR, RESEN POGOVOR z možem. Poskusita se tudi zmeniti za pravila, kako se bosta obnašala, ko boste vsi skupaj.
Veliko sreče in potrpljenja!



sanasan -> RE: njegov sin (10.8.2006 0:44:22)

se zelo strinjam s pettyy



nuala -> RE: njegov sin (10.8.2006 11:42:27)

Otroka vzgaja nekdo drug, na drugačen način. In tu ne moreš dosti pomagati.
če se fant približno narmalno obnaša takrat, ko ste skupaj ( to pomeni da te ne žali in da ni nasilen do tebi in drugih otrok ) je dolgoročno po mojem najbolje, da se malo prilagodiš in potrpiš.
Ker pa otrok tisti dan, ko je skupaj z očetom, potrebuje očeta ( ne pa še njegove družine ), bi bilo lepo, da si mož vzame čas samo zanj. Morda bi bilo to všeč tudi sinu.



Anonimen -> RE: njegov sin (10.8.2006 12:00:37)

pettyy,sanasan-vse to,kar mi pišeta,sem že vse poskušala.to traja že par let.ne gre.
mož ne vidi nič,njemu je vse ok,kar mali naredi,ker je ful vesel,da ga sploh vidi.
sploh nima mej,kaj lahko,kaj ne.najini otroci imajo to vse poštimano...
primer:pri kosilu lahko je vse z rokami,od pašte,krompirja...,pa je star 6 let! in mu ne reče nič,naj je z vilico.najin mali,ki pa ima 1leto in se šele uči jesti,pa je vedno kregan,če prime hrano z roko.
mož se svojemu sinu boji karkoli reči,ker misli,da potem mali ne bo več hotel k nam.nekaj časa sem poskušalal na lep način pokazati,kakšna so pravila pri nas,potem sem enostavno pop...,ker tega nisem več mogla gledati.ker pogovor z možem ne pripelje nikamor,sem se raje umaknila.
in tista anonimna,ki mi je napisala,da bi morala prej misliti na to,naj gre nekam...najbrž se ni še znašla v taki situaciji.kako naj bi jaz pred 5 leti,ko je mali imel 1 leto,vedela,da se bojo tako odvijale stvari?na začetku ga niti videval ni,potem sem pokušala nekako voziti skozi vso reč,sedaj ne morem več.
nuala,točno to,kar si napisala,da otrok tisti dan potrbuje očeta in ne mene,to poskušam dopovedati možu,pa nekako ne vidi tega.
ne vem več kaj naj naredim.ne morem enostavno zamižati in se delati,da nič ni,da je vse ok.
najbrž bom kar vztrajala pri tem,da je sam z njim oz.s svojima bratoma,če si to želi.
veliko mojega truda je bilo vloženega,sedaj bo moral pa še mož vložiti kaj svojega truda,da se stvari popravijo.
ne vem,no...



sanasan -> RE: njegov sin (10.8.2006 15:26:27)

kaj pa če poskusiš nekako napeljati, da bi še kdo drug - bolj nevtralen malo pokomentiral vso zadevo...ali ap zaprosi za kakšen pogovor s kakšnim strokovnjakom... morda bo tvoj mož bolj upošteval mnenje koga drugega...pri nas je to zelo pomagalo!
kako pa okolica vidi stvari? kaj če bi poskušala, da morda ob kaki priložnosti nekdo, ki je bolj blizu možu kot tebi, kaj reče? tudi to je pri nas pomagalo...
Meni bi bilo sicer bolj všeč, če bi moj mož že moje mnenje bolj upošteval, ampak znajti se je treba[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]...
Kaj pa o tem meni fantkova mama? Morda bi bilo fajn, če jih kdaj vidi skupaj in morda malo primerja? Ali je pri njej v redu?
Pri nas sta namreč oba, ko sem jaz z njima, zelo pridna in ubogata...ko je pa mož z njima je pa kaos, ker se mu ne da, ker je pač tako lažje in ker misli, da ga bosta zato imela raje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Pri nas sin hodi k pedopsihologinji in je tudi meni zelo pomagala z nasveti. Poskusi najti kako tako pomoč, saj greš lahko tja tudi sama...Meni vedno da kako novo idejo hkrati pa od nje dobim veliko podpore, ki je od moža praktično bolj malo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image].
Mojemu se itak fajn zdi, da za vse poskrbim in nikoli nič ne vidi...moški najraje odgovornost za otroke kar prenesejo na žensko. Aja, pri nas občasno deluje še nekaj. Jaz ga vsaketoliko časa pustim samega (oz. kar uidem[sm=kuza.gif]) z otrokoma...če ju razvaja pri stvareh za katera sta sposobna sama, naj pa še pospravlja za njima!!!



Stran: [1]