|
Teya*D. -> RE: Brez prijateljic? (9.8.2006 19:17:17)
|
Pozdravljene!
No, bom se tudi jaz pofočkala tukaj.
Sama sem imela ogromno kolegic. Bila sem vedno dobra, ko so kaj potrebovale, ko sem jaz rabila njih, so bile le stežka dosegljive. Nekega dne, sem pred vsemi izjavila, da naj poskrbijo zase, naj same delajo šolske zapiske ter končno odrastejo, ker jim ne mislim več podpirat njihovih lenih riti. Najboljše si je ves trud drugega nase zvlečt. In kaj se je zgodilo, tisti ki so to res počenjali, so se oddaljili, tisti, ki pa so vedeli da imam prav pa so potegnili z mano.
Nekaj časa mi je bilo res hudo, ker sem tako nepremišljeno in jezno odreagirala tisti trenutek, celo žal mi je bilo, da sem kaj takega izjavila pa vendar, spoznala sem resnico, videla sem kdo je res pravi kolega/ica.
Imam najboljšo prijateljico že 12let! Imele sva vzpone in padce, vendar sva si povedali kaj nama ne paše in čez 5min je bilo vse pozabljeno.... Prišlo pa je do velika prepira!
Spoznala sem fanta, ki je zdaj z mano že 2 leti in nikakor ni mogla sprejet tega, da enostavno sem na nek način zaključila z žuriranjem ob vikendih in da sem bila več doma.
Zdelo se mi je grozno, da me po tolikih letih ne razume. Rekla sem ji samo še, ' spoznala boš kar sem jaz, ko boš srečala nekoga, ki ga boš imela neskončno rada, prej pa me ne boš mogla razumeti...'!
Nisem je zamenjala za fanta,kot je rekla, še vedno sem hodila k njej, vendar sem videla da je bila jezna name, saj sva prej vedno tičale skupaj. Tudi meni ni bilo vseeno!
In potem se je zgodilo še nekaj...
Spoznala je fanta, s katerim bosta v kratkem imela 1leto in prvič, ko sva se srečale mi je rekla: ' Zdaj te razumem in vem kako je!'
Še vedno sva naj prijateljici, čeprav je tudi ona v času nazaj našla najino bivšo sošolko za žure, vendar je kmalu spoznala, da sem imela prav!
Tako, lahko rečem samo to, rajši imam prijatelje, ki vem da jim lahko zaupam in povem vse kar me teži, kot pa takšne, ki sem jim dobra za pomoč, ko pa se obrnem pa dobim nož v hrbet!
lp
|
|
|
|