|
Anonimen -> RE: oporoka (8.8.2006 1:18:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Midva z možem razmišljava, da bi napisala oporoko.
Pametno.
Imava hčerko in če bi se nama kaj zgodilo, bi skrbništvo za njo in premoženje rada dodelila mojim staršem.
Če mladoleten otrok ostane sirota (brez obeh staršev), "preide" pod posebno skrbništvo CSD. V prvi vrsti CSD išče skrbnika za otroka med sorodniki (najbližjimi). Če vidva v oporoki napišeta, da želita, da v primeru vajine smrti v času, ko je otrok še mladoleten, za otroka poskrbita stara starša (ki že prej podata izjavo, da se s tem strinjata), potem bi najverjetneje tako tudi bilo. Res je, da CSD tega ni dolžan upoštevati. Delovati morajo izključno v otrokovo dobro (ne glede na mnenje staršev o tem). CSD bi preveril sposobnost starih staršev glede skrbništva in v kolikor bi onadva izpolnjevala pogoje, potem bi jima dodelili otroka. V kolikor pa jih ne bi in v kolikor tudi ne bi bilo drugega primernega sorodnika, potem pa sta dve varianti: rejništvo ali posvojitev. Posvojitev je možna samo v primeru, da je otrok mlajši od desetih let. Če je starejši, se mora s posvojitvijo strinjati, po 15-em letu pa posvojitev ni možna več v nobenem primeru. V tem primeru ostane samo še rejništvo do polnoletnosti oz. do konca rednega šolanja (najdlje do 26-ega leta).
Bojiva se, da bi najina hčerka ostala brez vsega, če bi skrbništvo prevzela tast in tašča.
Obstaja varianta, da otroka dobita (v omenjenem primeru) tudi tašča in tast, verjetnost pa je zelo majhna. Za vsak primer pa v oporoki določita, da če se že to zgodi, da tašča in tast nista skrbnika in upravljalca otrokovega premoženja. Če ni druge primerne osebe, naj bo skrbnik/upravljalec CSD. Če bi tašča in tast želela karkoli od otrokovega premoženja, morata na CSD predložiti zelo dobre pisne dokaze, zakaj to potrebujeta. CSD ne bi odobril ničesar, kar za otroka ni nujno potrebno, še najmanj pa prodajo hiše. Za taščo in tasta oz. za njune lastne potrebe ne bi odobrili ničesar. Primer: treba je plačati elektriko v stanovanju, kjer bi živeli vsi trije. Torej elektriko potrebuje tudi otrok. Tašča in tast bi svoji pokojnini zapravila, misleč, da bosta elektriko lahko plačala npr. s prodajo otrokovih delnic. Tega CSD ne bi nikoli odobril. In že zato je zelo malo verjetno, da bi tašča in tast sploh dobila otroka, če nista dovolj materialno preskrbljena že sama zase. Njuno materialno stanje (pa tudi preteklo življenje oz. njune navade, zakaj sta brez vsega) je dobro omeniti v oporoki kot razlog, zakaj izrecno nasprotujeta temu, da otroka dobita tašča in tast.
Z možem nameravava napisati pogodbo, da če pride do ločitve, njemu pripada mansarda, ali pa izplačam koliko je vložil.
Pogodba, ki jo omenjaš, ne spada v oporoko. Predporočne pogodbe v Sloveniji niso veljavne. Pa tudi, če bi bile, za vaju ne veljajo več, ker sta že poročena. Lahko pa kadarkoli v času zakona (ali izveznzakonske skupnosti) sestavita notarsko overjen sporazum oz. "pogodbo o delitvi premoženja", ki se ga upošteva pri razvezi zakona (sporazumni ali s tožbo). Če se razideta, vama jaz predlagam izplačilo vloženega namesto pripadajoče mansarde, saj pod isto streho kot ločenca ne bosta mogla živeti. Verjemi. Je pa tudi res, da ob ločitvi lahko katerikoli od vaju to pogodbo izpodbija. Takrat se pa začne sranje, ja.
Če bi se pa kaj zgodilo vsem trem, bi pa najino premoženje podedovala moja sestra. Zato moža ne bi vpisala v zemljiško knjigo. To je predlagal moj mož, ker je edinec.
Če umrete vsi trije, je popolnoma vseeno, ali si v zemljiško knjigo vpisana samo ti, samo tvoj mož ali pa oba. Dedinja je tvoja sestra.
Slišala sem, da velja tudi lastnoročno napisana pogodba, ampak ne vem ali je dovolj da jo eden napiše in oba podpiševa ali morava napisati vsak posebej.
Velja takšna oporoka, ja. Saj si mislila oporoko, ne pogodbo, kajne? Najbolje pa je še vedno, da je napisana lastnoročno (da se jo da grafološko preveriti), podpisana s strani dveh prič in overjena pri notarju. Ne vem točno, kje se oporoke hranijo (pri notarjih ali na sodiščih), ampak en izvod naj bo vsekakor v hrambi tam, kjer mora biti. Nikoli namreč ne veš, od kod bi se lahko vzel kdo, ki bi se počutil prikrajšanega in bi hotel oporoko iz kakršnegakoli razloga izpodbijati. Zavaruj se na vse možne načine.
Ne bi rada, da bi najinega otroka vlačili po sodišču, ali pa di bi moji starši morali ne vem kaj dokazovati.
Pa če napišeta oba z možem vsak po 300 oporok, se mimogrede lahko zgodi, da bo nekdo otroka "vlačil" po sodiščih. Temu pa se žal ne moreš izogniti, ne glede na to, kdo bi bil otrokov skrbnik in kdo upravljalec njegovega premoženja (to sta lahko dve različni osebi oz. inštituciji). Ravno zato je dobro, da je skrbnik premoženja CSD, ki ima za sabo odvetnike, najete od države oz. od MDDSZ (ministrstva).
|
|
|
|