Joe -> Veroizpoved (27.1.2005 21:54:09)
|
Upam, da bo kdo tole bral, ker sem 5 dni prepozen... Tudi jaz mislim, da je katoliško krščevanje otrok zgrešeno. Krst bi naj bi zavestna odločitev zrelega duha (birma!; pa še takrat je malce zgodaj), zato je neumno, da bi lahko bil podarjen vnaprej v dobri veri in obljubi, da bodo poleg staršev botri poskrbeli za temeljito krščansko vzgojo. Tudi če bodo (ali če bi), še vedno manjka PRISTANEK KANDIDATA. V zgodnjem krščanstvu so krščevali le odrasle (imenovali so jih katehumni), pa še te le po dolgotrajnem poučevanju in preizkušanju. Krst otrok je zavajanje na meji zlorabe. Povrhu Cerkev vztraja, da je krst neizbrisen zakrament, kar bi ne bilo nič slabega ali nerazumljivega, če bi posameznika vnaprej ne določili, da ga bo (oz. da ga že kar JE) sprejel. Ne pozabimo, da RKC šteje svoje pripadnike po krstnih knjigah. Z vso odgovornostjo trdim, da je krst otrok podoben zlorabi. Mnogo mater v daljni zgodovini je napol zblaznelo, ker je veljalo, da nekrščeni in umrli novorojenček ne more v nebesa (brez krsta ni zveličanja, so trobili). Danes so razlage seveda lepše - in zakaj niso mogle biti tudi tedaj? Krst otrok je poleg ostalih vzrokov sprožil odcepitve raznih manjših Cerkva od RKC (npr. baptistične cerkve), ki se z njim niso strinjale.
|
|
|
|