|
violinski -> RE: avgust 2005 (5.7.2007 22:59:57)
|
Presneto, Tia! Ti bi rada da govorim o svojih joških? Jaz nimam težav s kopalkami, nosim spodnji del in adijo. [sm=smiley36.gif] Na plažo tako ali tako ne grem. Za trening plavanja imam enodelne skoraj profesionalne kopalke, ojačane v oprsju.
Drugače bi pa rabila neka takega, kar bi naredili v železarni Jesenice, zato da bi mi joške držalo gor, kot so včasih stale. Ali pa nekaj v stilu Madonne v času albuma Vogue. Je pač vse mehko, razvlečeno, povešeno....
No, šalo na stran. Meni so včasih ležale Beti kopalke, sedaj so mi vse take s kostjo premajhne oz preslabo oblikovane, ne ležejo na moj jošk, kar pa nima kosti pa ne drži gor. Po pravici povedano sem lani na hitro kupila ene bikini s trikotniki za par jurjev (dobesedno par) ampak niso glih nek višek mode. Všeč so mi tudi Liscine, ampak v moji številki imajo same take za stare mame, to pa kljub vsemu še nisem. Zato se držim enih, ki sem jih v času nosečnosti za Aljošo kupila v Carefourju v Belgiji (Carefour je tko kot naš Mercator) in mi še danes stojijo bogovsko. No, sej sem tudi pri kilah nekje blizu tedanjim. Groza.
Berem, da je naša Kety danes v krizi drugega dne. Jutri, če ji bodo dovolili oditi, bo kot nova. Držim pesti, da bo kupčkanje steklo, se spomnim, da smo tudi pri nas imeli tovrstne težave, ampak se resnično komajda spomnim, ker je tako hitro minilo. Otroci se hitro naučijo vsega, kar je treba. Tia, če govoriš s Kety jo potolaži, povej ji, da ne more biti že prvi dan vse idealno, bo pa sigurno vedno bolj lepo.
Vse te družinske razmere so izjemno zapletene, pač po nekih izkušnjah iz naše družine malo celo vem, kako in zakaj potekajo take razprtije. Meni je ful hudo, da se take stvari dogajajo, da so se tudi nam zgodile, ampak k sreči imam vedno mojo sestro in njeno družino in svoje starše in mojo družino. To je tisto, kar v življenju potrebujem v osnovi, in če mi je kdo nevoščljiv za moj način življenja in razmišljanja je to njegov problem. Na tak način se soočam z razmerji nasploh, zato me vedno manj obremenjujejo 'drugi ljudje', tisti, na čigar mnenje ne dam veliko, tisti, ki mi hočejo škoditi. Seveda, jaz bi itak rada, da se vsi med seboj razumemo, da bi vsi znali prestopiti določena negativna razmišljanja, ampak očitno je ta trenutek na tem svetu v katerem živimo sedaj, ta negativnost neizogibna. Jaz pa poskušam verjeti v to, da bo človeštvo preživelo. In vsak dan lahko srečam človeka, ki je hudoben in zal ampak jih vsak dan srečam več, ki so dobri in sočutni. In to je tisto, kar me prepričuje, da je moje verovanje pravilno.
O, še praznovanje RD. Letos bo pestro. Poleg Aljoševih 2 let praznujeta njegov bratranec teden prej 5 let in sestrična teden dni kasneje 20 let. Zato bomo strnili družinsko praznovanje kar vsi skupaj, s komplet familjami, z vsemi babicami in dedki. Starši mojega moža namreč prav dobro poznajo tudi otroke moje sestre in tast in tašča moje sestre imata zelo rada tudi moje otroke. Upam, da bo mogoče izpeljati kot je treba, s trojno torto (ideja je o lokomotivi in dveh vagonih), predvsem pa z lepim vremenom.
Joj, je pozna ura, jaz bi rada še malo knjigo brala, preden grem spat, pol pa moram še Lano dat lulat, tako da se kar odpravljam. Neki me wireless v stanovanju zaj*** moram povedat možu jutri zjutraj. Upam, da bom sedaj lahko poslala post, čeprav v Operi se ponavadi ne izgubijo tako hitro kot v Internet Exploderju. Če ne imam pa še vedno Copy in Paste [sm=smiley36.gif]
|
|
|
|