|
violinski -> RE: avgust 2005 (4.1.2008 12:33:52)
|
Dober dan, dekleta!
Že drugi dan sem spet v službi – tako sem imela razdrobljene praznike, da še sedaj ne vem točno, kateri dan je. Včeraj sem vas zadnjo minuto preden sem odšla domov še prebrala, napisati pa nisem imela nič časa. Zvečer se mi ni odpiralo računalnika.
Najprej vsem vam in vaši družinam želim da bo novo leto karseda srečno, zdravo, polno otroškega smeha, čimveč novih dojenčkov in vse drugo, kar si še same želite zase in za vaše otroke.
Imamo nov režim pri večernem uspavanju – med temi prazniki je šlo vse večerno nategovanje uspavanja preko mej, zato po novem otroka ne poslušata več CDjev, ko se prečita pravljica in ugasne luč, ampak imata tišino. In tudi luč v kopalnici ni prižgana, da bi njima metala polsvetlobo v sobico, ampak se jima vključi nočna lučka, ki nežno brli vso noč. Prigurali smo namreč do tega, da sta vsaj trikrat menjala CD, petkrat na noč je Aljoša prišel v dnevno sobo in ukazal, da ga gre nekdo pokrit, kreganje med njima dvema na visokih decibelih (Lana izziva, Aljoša nasede in odgovarja) in še kakšni dve uri premetavanja po postelji, preden sta zaspala. Tako je lahko bilo med prazniki, ko sta k sreči vstajala šele okrog osmih, zdaj, ko pa imamo spet dnevno rutino jima je problem vstati ob 6:30. Včeraj smo seveda imeli 'ljudski upor' zaradi tega, tako da sem jima zagrozila, da bosta spala vsak v svoji sobi J, če ne bosta takoj utihnila, kar je očitno zaleglo. Ob 20:15 se iz sobe ni slišalo več nič. Bomo videli, kako bo prihodnji teden. Za vikend si ne obetam nič drugače, ker se itak ne more vse poboljšat v enem dnevu.
Berem pa, da ste se večinoma imele fino pa čeprav nabasane dneve z dogodki, tako da se »prekmurke« niti srečati niso uspele. Nanka in Kety, vama se žal ni izteklo točno tako, kot bi si želele, pa vendar vam želim veliko pozitivnega v prihodnjih dneh, da bo kmalu pozabljeno tako boleče zapestje kot prijateljevanje s porcelanasto školjko.
Ery, upam, da kmalu spet prideš 'na moč' – zdaj pa točno tako, kot ti telo pravi – naspi se kolikor moreš, kasneje je bo več šlo tako. Kar se tega tiče, vidim, da imam jaz srečo. Jaz že dolgo spim 'vso noč', ker za cviljenje načeloma vstaja moj mož. Pa za zjutraj med vikendi je tudi super, ker se tamaladva napokata v dnevno sobo, moj mož gre pa z njima, tam potem dremucka na kavču. Jaz pa imam celo posteljo zase in se naspim, kolikor je treba. No, saj dlje kot do pol devetih mi vseeno ne rata, ker mi takrat ponavadi začneta skakat po postelji in mi sporočat, da je kava skuhana.
Joj, že ves dan sestavljam to sporočilo: zdej ga oddam, pol pa še kaj napišem in pokomentiram.
P.S. Nanka, jaz imam RD že čez štiri dni in bom spet starejša od Tie, še k sreči imam tebe, ki si mal starejša od mene, ampak ti maš že 3 (+1) otroke, jaz pa ne smem še niti na tretjega tuhtat.
P.S.S. PegPerego je zakon – če bi še enkrat rodila, bi kupila Pramette. Enako bi naredila, če bi Pramette že obstajal, ko sem kupovala voziček za Lano. Pa je takrat moja sestra šele prevajala navodila zanj, ni ga še bilo na tržiščih.
Pridem kmalu spet.
|
|
|
|