|
violinski -> RE: avgust 2005 (21.9.2007 21:12:23)
|
Zdej bom pa spet mal dolga.
Dopust tko tko, ves čas se neki z otroki pregovarjamo, pa jasno, jih je treba nonstop animirat, da se ne kregata [sm=smiley36.gif], Lana nonstop neki ukazuje Aljoši - pa dej naredi to, pa naredi drugo, pa dej roko tko, pa dej nogo drugam, pa..... Sem ravno z mojimi starši o tem govorila, pa sta se mi smejala, da je bila moja sestra in njena družba ista do mene, jaz sem pa vse za njih naredila, samo da sem lahko bila zraven. Jaz se nič ne spomnim, meni je bilo fajn, da sem bila v družbi [sm=smiley36.gif] No, mogoče je tudi Aljoši tko.
Danes smo imeli en zelo čuden dan. Zjutraj nam je najprej eksplodirala klima - močno je počilo in se pokadilo iz nje dve minuti po tem, ko smo jo nastavili na ogrevanje. Ker v bloku še ne ogrevajo in je mene zeblo v pižami. No, pol sva šla preverjat, kdaj smo jo kupili. NATANČNO do dneva pred enim letom in enim mesecem. Sem klicala, da ugotovim, koliko časa je garancija na to klimo, pa mi ne v trgovini ne serviser niso znali povedat. K sreči se je mož spomnil, da je stanovanje in notranji aparati zavarovano. Serviser se mi bo javil v ponedeljek.
Potem so prišli delat izmero za menjavo oken - imamo 30 let stara, sicer zrihtana ampak lesena okna in najprej jih nisva imela namena zamenjat, sedaj pa smo ravno v službi dobili eno dobro ponudbo zanja, pa sva rekla, da naju nič ne stane, če si dava delat izračun. Nekaj denarja od kredita, ki sva ga vzela za obnovo stanovanja je še ostalo, tako da bi zmogla. Poleg tega pa so bili torkovi nalivi tudi tko močni, da je prineslo vodo noter mimo oken, se pravi da je res pravi čas za jih zamenjat.
Ko je komercialist za okna odšel, sva šla v nakup barve, ker morava prebarvati en del opažene stene in opažen strop na hodniku preden nam pridejo menjavat pod na hodniku (to je projekt še od poletja, ampak se šele sedaj uresničuje). In sva iskala to posebno barvo, ki prekrije furnir. Najprej sva iskala Topdom v BTC, ki ga tam več ni. Potem sva iskala Mavrico (barve in laki) na Masarykovi v LJ, kjer je več ni. Potem sva našla Mavrico v Šiški in oni niso imeli drugega kot belo barvo - to, posebno. Pa so nam povedali, da jo mešajo v Nadgorici. Pa smo šli še v Nadgorico. Tam pa nimajo še POS terminalov in smo morali še na bencinsko na bankomat, pa spet nazaj. Ko smo se vračali proti domu, so nas poklicali od tehle, ki nam bodo pode menjavali, da so jim dostavili fuge napačne barve (ker ne gre drugače, bomo na hodniku imeli PVC plošče s vnaprej narezanimi PVC fugami), da sicer niso slabe, ampak niso tiste, kot sva jih naročila. Pa sva šla gledat, kako zgledajo, če so dovolj dobre. Zdaj pospešeno poskušajo dobiti novo pošiljko, ampak ne vemo, če bo uspelo do dneva montaže, ki je 2.10. Kompromis - če dobijo ta prave, damo tiste, če jih ne dobijo, damo te, ki so bolj svetle, ampak nam dajo popust pri končnem obračunu. Ok, naj bo.
Ko smo že bili v BTC, smo skočili še na pokriti del tržnice po pečenega piščanca, ker je bilo že tako pozno, da se ne bi mogla šele takrat lotit kuhanja, otroka pa sta že bila superlačna (in, roko na srce, jaz tudi). In zato sva se odločila, da bosta otroka spala PO kosilu, ne pred, kot običajno.
Aljoša je vmes zaspal že v avtu in se toliko naspal, da po kosilu ni mogel zaspati. Za intermezzo še novost - Pred dvema ali tremi dnevi se je odločil, da ne bo več spal v otroški posteljici in smo ju zato selili. Aljoša zdaj spi na spodnji postelji na pogradu, Lana pa zgoraj. In moram priznati, da dobro spita oba (enkrat ko zaspita - uspavanje pa lahko traja tudi do ure ali ure in pol). Lana gre ponoči pridno po stopničkah lulat in nazaj. Torej, poskušata zaspati na svojih 'novih' posteljah in ni vrag, ne moreta. Se pogovarjata, se smejeta, se režita,... Vse, samo spita ne.
Potem ju spet ločimo. Aljoša v mojo posteljo s tatijem, Lana tiha tišina v svoji postelji. Zaspijo vsi trije tako trdno, da se zbudijo šele ob 17:20. Pa smo spet risali, pa še enkrat jedli, pa se tuširali, zdej pa še nista zaspala ampak poslušata pravljico na radiu. Ampak v sobi je že tišina, tako da vem, da ne bosta več dolgo budna.
Tko, zdej sem napisala naš dan, zdej pa grem prebrat vaše poste pa jih komentiram.
|
|
|
|