|
violinski -> RE: avgust 2005 (27.7.2007 0:20:31)
|
Čau avgustovke!
Vidim, da se vam ful dogaja. Kety, čimprej odpravi mastitis, upam, da bo šlo vse v redu!!!
Drugaače je moja ura glihkar odpila polnoč.
Začela sem s tem, da se vam ful dogaja. Ma vse ste super pridne, samo pri meni je stanje tako, da lahko rečem, da je bil vrhunec dneva, ko sem po dveh dneh lahko zaprla novo, zadnjo knjigo Harryja Potterja. Sem jo prebrala v dveh dneh in se mi še sedaj malo vrti.
Nisem šla nič gledat albumov, ker ko jih bom, bom itak samo vzdihovala, kako lepi so vsi otroci, sploh se navdušujem nad vsemi, ki HOČEJO imet rokavčke gor. Aljoša gre v jok samo da jih vidi. Saj ne vem, kako naj ga prepričam. Najbolje, da jih prihodnjič dam Lani, da bo videl, kako ona plava z njimi, pa bo mogoče tudi on hotel.
Ma ne vem, se mi zdi, da ste vse tako dinamične, ves čas nekaj novega, pa vaši otroci vsi nekaj znajo, pri nas pa živa statika. Zjutraj v vrtec, popoldne domov, potem smo pa večinoma doma. Po tisti hudi vročini niti ven nismo hodili, pa imam občutek kot da sta tudi otroka že čisto naveličana domačih igrač in barvic in vsega, pol pa samo iščeta, kje bi kako ušpičila. Prejšnji vikend, no, ta vikend, ko sem zbolela, ju praktično sploh nisem videla - bili smo pri tašči na Koroškem, kjer je pač tako poskerbela zanju, da sta se ves čas vrtela okrog nje, ma logično, če jima je dala na razpolago bazenček in peskovnik in tobogan, seveda da sta bila ves čas tam. Potem sva pa z možem šla še na tisti koncert v predmestje Dunaja, kar nama je spet vzelo veliko časa in spet nisva bila nič z njima, potem sem zbolela pa spet vse na možu visi. Saj se mu vidi, revček, že tri dni hodi po njiju in ju vozi sam v vrtec, to je tako izčrpujoče - oba gledat, kje bosta skočila na cesto ali kaj podobnega, pa eden cmauha, pa drugi cmauha....
Ma tiste, ki imate tako pridne otroke kot recimo Petri, upam, da vam nikoli ne bo treba se nonstop nekaj pregovarjat in grozit, da bo obnašanje kolikor toliko na nivoju. Jaz sem zadnje dni opazila, da me Aljoša sploh ne sliši, ko govorim, lahko stokrat nekaj rečem, pa se dela, da me sploh ni zraven. Danes mi je pa prekipelo, ko sem ga poslala roke umit, se je veselo igral naprej z umazanimi od malice. Ko sem mu desetič rekla že skoraj kričaje, je pač rekel "ne ne bom". In sem ga pograbila in ga skoraj odvlekla do kopalnice. Na pol poti se je začel dreti, pa sem mu najprej umila roke in ker se je še kar naprej drl, sem ga zalila z mrzlo vodo po obrazu. Pol je malo nehal. Sva se lepo obrisala in se je šel igrat naprej. Lana pa tudi nonstop nekaj nagaja, pa kriči, pa sploh se ne zna normalno pogovarjat, pol ji pa rečemo, nej bo malo bolj mirna, gre pa v jok. Zdaj pa vedi ti, kaj si mislit. Pa ves čas ukazuje Aljoši, kaj naj naredi. In se odloči, da se bo nekaj igrala, pol se tudi Aljoša odloči, da bo nekaj počel in ona je v sekundi pri njemu in mu jemlje igrače iz rok in mu kaže, kako se mora s tem igrati. On se vsake toliko malo upre (ogenj v strehi, ker začneta kričat in cvilit), ampak večinoma popusti in se gre igrat kaj drugega. Potem pa spet vse od začetka.
Pismo, se mi zdi, da se samo še deremo pri hiši. No, vsaj midva se med sabo ne dereva, čeprav sva tudi že čisto na koncu od teh pregovarjanj, da si včasih malo najedava.
Na, presneto, sem začela jamrat. Bolje da kar tu neham, upam, da ste ve bolj tolerantne do svojih otrok, pravzaprav bolj kot to upam, da so vaši otroci bolj prijazni in pridni in sploh da vas ubogajo. Ker to pri nas je preseglo vse meje.
Lahko noč.
|
|
|
|