muki1
|
Glej, nikoli ne razmišljaj o drugem otroku kot o družbi za prvega. Ni nujno, da bi se marala, tudi to se dogaja. Čeprav redkokdaj, pa vendar, vsak otrok je svet zase. Moja prva nosečnost je bila pravljica. Sploh nisem vedela, da sem noseča, malo sem se zredila, nobenih težav, razen en teden me je nekaj zvijalo. Zdaj v drugo je vse drugače. Vse me boli, nenehno sem utrujena, zredila sem se več kot v prvi, pa še dobrih 10 tednov imam do konca, težko diham...... Večkrat razmišljam če bi prva nosečnost bila takšna, bi prekleto premislila o drugi. Hčerkica je pridna, ni nobenih večjih težav, pa vseeno nismo prespali noči do drugega leta starosti. Kaj vem, kaj me sedaj čaka, lahko da bo boljše, lahko še dosti hujše . Odločita se po občutkih, če si res želita še enega potomca, še en izziv, potem kar. Primerjati nosečnosti in na podlagi prvega določati karatkter drugemu, to nima smisla.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|