Anonimen
|
SEZONA KLOPOV SE JE PRIČELA
Ljubljana, 11. maj 2006
SPOROČILO MEDIJEM
V Sloveniji je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS lani zaradi lymske borelioze zbolelo 4123 oseb, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa okrog 297 oseb. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Lymska borelioza je najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji. Na Inštitutu za varovanje zdravja jo spremljamo od leta 1986, na osnovi obvezne prijave. Število prijavljenih primerov se v zadnjih letih povečuje, od 2596 v letu 2000 do 4123 v letu 2005, največjo obolevnost beležijo na Gorenjskem.
Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami. Navadno se začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča - erythema migrans. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, še pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov. Za lymsko boreliozo obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let.
Ker cepiva zaenkrat ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Klopa odstranimo takoj s pomočjo pincete z ostrimi konicami. S pinceto ga primemo čim bližje koži in počasi izvlečemo. Kožo na mestu vboda nato razkužimo. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.
Klopni meningoencefalitis, virusna bolezen osrednjega živčevja, se prav tako prenaša z ugrizom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.
Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepivo je varno in učinkovito. V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu: gozdni delavci, lovci. Priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če začnemo s cepljenjem kasneje, npr. v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles.
Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih zdravnikih.
Pa še različica iz leta 2004:
20. julij 2004, Lilijana Pahor
Vse o klopu
V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in boreliozo lyme. Povzročitelj bolezni se lahko preko larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop ni okužen!
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je veliko klopov, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačata dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja že od februarja pa vse do novembra.
Kako pride po vbodu klopa do okužbe
Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) Borelio burgdorferi, vbrizga med sesanjem s slino tudi povzročitelja v kožo gostitelja.
Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko.
Le osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. To so osebe, ki so bolezen prebolele ali pa je potekala okužba brez vidnih bolezenskih znakov, kar se lahko ugotovi s krvno preiskavo.
Preprečevanje vboda in odstranitev klopa
Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej in previdno odstranimo. Klopa, ki je pritrjen na kožo, odstranimo tako, da nanj za nekaj minut nanesemo plast kreme, olja ipd. Klopov prijem pod neprodušno plastjo popusti in ga s pinceto lahko odstranimo. Klopa ne odstranjujemo na silo, ker bomo pri tem odtrgali samo zadnji del, klopova glava z rilcem pa bo ostala v koži, kar povzroči gnojenje. Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
