Pikabu
|
Joj, saj se kar bojim pohvalit, pa bom še jaz napisala našo izkušnjo, pa še nekaj bi rada vprašala.
Jaz sem jo prvič pustila brez pleničke prejšnji teden v torek. Pa je šlo približmo tako, kot ste pisale, da je na začetku. Tam nekje v četrtek in petek je bila skoraj že suha, če sem sama dovolj zgodaj opazila, da jo lulat. Sama ni povedala, če sem jo pa vprašala, če gre na kahlico, je pa rekla ja in se je tudi potem polulala. Potem je bila v nedeljo cel dan v plenici, ker smo bili cel dan od doma, pa je bila v ponedeljek zgodba podobna, ni bilo nazadovanja. V torek sva pa dopoldne imeli namen nekam iti in sem jo dala kar v plenico. Med tem časom, ko sva se še odpravljali od doma, mi je sama rekla, da jo lulat. Jo odvijem, plenica suha in ona se je lepo polulala v kahlico. Ko sva prišli domov, ni bilo več veliko časa do njenega spanja in sem rekla, da ji bom kar pustila plenico gor, pa bova spet po spanju poskusili in se zgodba ponovi. Pove, da jo lulat, plenica še vedno suha. Pa sem jo potem do spanja pustila kar brez. Potem se je vmes sicer enkrat še zgodila nesreča, da mi je prepozno povedala. Ravno tako je bilo še v sredo in četrtek, vsak dan ji je po enkrat ušlo, vse ostalo je pravočasno povedala in je šla lepo na kahlico. V petek nam je pa uspelo, da je bila cel dan suha. 
Naj še povem, kako je s kakanjem. Ona je vedno kakala takoj, ko se je zbudila, se pravi dvakrat na dan. Takoj je bila zjutraj pokakana in takoj po popoldanskem spanju.
Zdaj pa današnja zgodba. Dopoldne je bila lepo brez pleničke, povedala je za lulat. Enrkat je rekla, da jo lulat, sva jo dala na kahlico, pa nič. Je rekla, da ne more, da ji rita poka. Tako se nama je zdelo, da jo kakat. Pa jo je mož spodbudil, da naj malo dlje sedi, pa fino pritisne, pa ni hotela. Jo je hotel že obleči, pa je sama rekla, da ne, da gre še enkrat na kahlico in se res pokaka. Potem smo pa po kosilu šli nekam na obisk in smo dali plenico gor. Pridemo tja, se že nekaj časa igra, na kar pove, da jo lulat. Grem z njo na stranišče, jo odvijem, plenica suha in lepo se polula na stranišču, čeprav sem jo morala kar dobro držati in ni nič kaj udobno sedela. Čez nekaj časa spet, da jo lulat. Greva na stranišče in se pokaka. Potem še v tretje in je spet kakala. ko smo šli domov, smo za v avto spet montirali plenico. Med vožnjo pove, da jo lulat, a smo bili ravno na takem mestu, da se ni dalo na hitro ustavit. Mož ji je rekel, da naj se kar v pleničko, pa je rekla, da ne. Sva gledala, da bi res hitro ustavila, a ni bilo možno, tako da je sama čez nekaj časa rekla, da se je že v pleničko. Pridemo domov, ji damo pleničko dol in spet v hlačke. Pa je vsakič spet lepo povedala, da gre na kahlico in nam ni nič ušlo. Enkrat je celo spet kakala. Za kakat sicer tudi kar reče, da jo lulat, ampak važno, da pove, da hoče na kahlico. Me prav znaima, kako bo naprej, upam, da tudi tako uspešno.
Zdaj bi pa rada vprašala tiste, ki ste to že dale čez. Koliko časa ste prakticirali to, da ste za v avto dajali plenico? Kako ste naredili, ko ste šli kam na obisk? Mi smo jo danes pustili v plenici, ampak ko je prvič povedala in šla lulat, sva jo potem pustila brez do odhoda domov. Koliko časa so bili čez dan popolnoma suhi, da ste si upali tudi v spanju poskusiti brez? Mene je zelo skrbelo, kako bomo to izpeljali, pa je kar nekako šlo. Zdaj me spet skrbi, kako naprej, da je ne bi preveč tlačila v plenico in da se ne bi odvadila. Me pa malo skrbi tudi, ker bomo oktobra dobili dojenčka, kako bo takrat zgledalo. Kakšne izskušnje iamte ostale?
Hvala za nasvete, tistim, ki se pa s tem trenutno ukvarjate, pa želim čim več uspeha.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
A veš, v bistvu te nisem mislila grajat, samo vprašala si, kako to gre ali kako pomagat, pa se mi je zdelo, da te zanima zelo konkretno. Jaz sem že velikokrat napisala, da je to projekt, ki je zelo naporen. In v bistvu je meni popolnoma vseeno, kdaj se kakšen otrok navadi na kahlico. Hotela sem ti pomagat. Te pa popolnoma razumem. pri dveh tako majhnih otrocih se lotit takega projekta, ne vem če bi se meni ljubilo, res ne. Ti se moraš odločit, ali ti je to vredno živcev in naporov ali ne. ker v končni fazi ni nič škodljivo, če je tudi še nekaj časa ali dlje časa v plenički. meni so bile pleničke pač zelo odveč, pa tudi nimam več dveh malih otrok, da bi bila tako zelo utrujena, kot sem bila takrat. Drugačna situacija je. V prvem postu sem se jezila iz drugega razloga, namreč zato, ker se ljudje izgovarjajo, da kao otrok še ni zrel, namesto da bi po pravici povedali, da je to težek postopek, ki zahteva čas in voljo in da je pač še nimajo. To je zame edini pravi in popolnoma sprejemljiv razlog za to, da se tega ne lotiš. In podpiram vsako odločitev, ne glede na to, ali se kdo odloči, da bo njegov otrok še v plenici ali pa če se odloči, da se bodo odvajali. Torej kakorkoli se boš odločila, bo ok, če pa se odločiš za odvajanje, ti pa želim, da ti čimprej uspe.
Resnica pa je (kot vedno) nekje vmes. 
