"panika"

"panika" (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> "panika" (21.7.2006 9:03:10)
Jaz imam pa problem s paničnimi napadi in bi rada, da se mi javi katera, ki ima enako težavo. Sicer so moji napadi blagi, mogoče jih je 5 na leto, je pa v času brez napadov prisotna dostikrat tesnoba. Zdravim se ne, ker ni tako hudo, sama pa vem da mi je to spremenilo tudi partnerski odnos in še kaj. Rada bi imela otroke, mučima se že skoraj leto pa ni nič. Oba sma zdrava, sma že prestala preglede pa vseeno ne gre. Mislim da je problem ravno v tem, da se jaz ne morem več sprostiti kot nekoč, da tisto uživanje ni takšno kot je bilo. Težko mi je, ker imam občutek, da sem med mano in partnerjem zgradila kot nek zid samih zavor. Kaj mi svetujete???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

Maxica -> RE: "panika" (21.7.2006 9:10:19)
Morda kakšen pogovor s kakšnim strokovnjakom, psihiatrom npr.

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 9:23:24)
Vsakih tolko obiskujem psihoterapevta. Ugotovil, da na stres odreagiram panično, da imam malo najedeno samozavest...nič kaj pretresljivega, verjetno težave, ki jih imamo vsi, jaz pač reagiram tesnobno. Delam na izboljšanju, na vsem, upam, da bo bolje. Ali bi lahko to bil vzrok, da ne zanosim???

mojamura -> RE: "panika" (21.7.2006 10:22:01)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Jaz imam pa problem s paničnimi napadi in bi rada, da se mi javi katera, ki ima enako težavo. Sicer so moji napadi blagi, mogoče jih je 5 na leto, je pa v času brez napadov prisotna dostikrat tesnoba. Zdravim se ne, ker ni tako hudo, sama pa vem da mi je to spremenilo tudi partnerski odnos in še kaj. Rada bi imela otroke, mučima se že skoraj leto pa ni nič. Oba sma zdrava, sma že prestala preglede pa vseeno ne gre. Mislim da je problem ravno v tem, da se jaz ne morem več sprostiti kot nekoč, da tisto uživanje ni takšno kot je bilo. Težko mi je, ker imam občutek, da sem med mano in partnerjem zgradila kot nek zid samih zavor. Kaj mi svetujete???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] to pa je podobno kot pri moji tašči....ko ima moj sin malo temperature že pomisli na meningitis pa prehlad črev, ko kolca pa reče da mu bo srček počil.mislim haaaloooo.... verjetno pa gre pri tebi za nekja drugega....zato ti svetujem tudi obisk psihologa

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 11:07:19)
Mojamura, brez zamere ampak zgleda, da nimaš pojma kaj sploh je panični napad in tesnoba, zato pa prosim, da ne pametujete tisti, ki nimate podobnih izkušenj. Imem željo, da mi katera pove svoje izkušnje, ki so podobne. Govorim o popolnoma drugi paniki. Hvala!

mamsi -> RE: "panika" (21.7.2006 11:24:41)
Anonimna, morda panična zares še nisem bila, ali pa, samo se mi ne zdi, da v taki meri, ki bi bilo ogrožujoče za druge. Pa vendar bi rada odgovorila s svojim mnenjem. Tesnobo sem začutila prvič resno, ko sem šla v Ameriko za pol leta k popolnim tujcem, stran od znanega, domačega in varnega. Drugič pa takoj po porodu, ko sem postala odgovorna za majceno bitje. Ne vem, če je to primerljivo tvojim občutkom, vendar pa je tu morda izhodišče, ki sem ga sama probala in je pomagalo. Vzela sem si čas za razmislek, pa ne, da sem se umaknila od vsega okoli mene, ampak nisem problemov samo pometla pod preprogo. Tolko časa sem razmišljala, zakaj se tako počutim, da sem našla pravi vir tesnobe. In ko sem ga našla, daleč v otroštvu, sem si napačno prepričanje v svoji glavi počasi začela spreminjati. Tesnoba je po letu od poroda popolnoma izginila, nadomestila jo je notranje ravnovesje in mir. LP V

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 11:49:54)
zakaj pa samo vsake toliko obiskuješ psihoterapevta? a redno je finančno prevelik zalogaj? če bi bil sam psihoterapevt kej fajn, bi ti najbrž svetoval več obiskov....eni delujejo tudi tako, da si lahko mailaš z njimi.... če ti je povedal edino to, da tako reagiraš...to ni zame nič....poskušaj si najti čim več literature o tvojem problemu....preberi kako so se drugi otresli svojih težav....o samozavesti pa imaš kar precej knjig...je neumo slišat, ampak ti garantiram 100%, da delujejo 'malenkosti', ki jih prebereš..... seveda pa tvoj problem lahko vpliva na zanostitev....psiha je največ v življenju.... lp

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 12:00:53)
Hojla! Zelo težko mi je napisat vse detajle, je dolga zgodba. Zakaj le občasno? Zato ker samo še spremlja pozitivne spremembe. Z njim sma naredila, kar se je dalo. Ugotovili sma, da sem na življenski prelomnici, svoje stanovanje, otroci... in me to na nek način plaši, po drugi strani pa imam zelo rada starše in grem od doma... veliko je takih stvari, ki sem jih dojemala preveč plašno, preveč nesamozavestno in verjetno premalo črpala iz vsega pozitivno... Berem knjige, sem jih že prej, so v pomoč, rešitev pa je v meni. Se trudim in upam da mi uspe. Predvsem je pa to, da sem bila predolgo "ovita v vato" in da sem še le pri 27 spoznala kako je krut svet. Prej sem študirala, bila brezkrbna, malo razvajena, zdaj pa se mi to maščuje.

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 12:22:34)
anonimna...potem moraš razumet, da če si bila tako dolgo v drugem svetu (pa ti povem, da nisi edina....sem tud jaz bila dolgo na ramenih staršev...občasno sem še vedno, se mi zdi-samo se ne obremnjujem več s tem)...da tudi to, da se osamosvojiš in določene stvari sprejmeš....tudi to traja določen čas....tako, da moraš biti samo potrpežljiva....vem, da vse take stvari trajajo....pri meni je ta 'osvoboditev' in resnično spoznanje, kaj JAZ hočem, želim in predvsem ČUTIM...trajala kar nekaj let.... ja, rešitev je v tebi....pomoč je pa okoli tebe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] in ni nujno, da se ti to maščuje, da si bila tako brezskrbna....to moraš jemat kot nekaj pozitivnega....še vedno bi lahko ostala 'zavita v vato', kot sama praviš...pa ti očitno ni všeč...in napreduješ....hvala bogu....s tem, ko spoznavaš sebe, bolj razumeš stvari, si boljša oseba in na koncu se ti bo to obrestovalo.....boš videla...nekateri nikoli ne odrastejo....to je še bolj žalostno....verjamem, da ti je hudo in da bi rada, da bi bilo drugače....ampak tudi to je dar.... in s tem boš dobila moč....

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 12:26:13)
mojmu možu in meni je pri psihičnih težavah uspešno pomagal homeopat

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 12:37:52)
Anonimna, ti bom povedala, kot so meni povedali. Na te panične napade lahko sama najbolj vplivaš. Tako na izboljšanje, kot na izslabšanje. Vse je v glavi. Sama si napisala, da si bila dolgo v vato zavita, da si premalo samozavestna. Mene vsaka nova situacija plaši. In če realno pomisliš, ni niti enega človeka, ki ga ne bi bilo strah novih stvari. Različna so samo odzivanja na dogodke. Jaz sem ponavadi umaknila, se skrila za fasado uboge punčke, ki nič ne zna in nič ne more. In čakala, da so mi drugi (če so mi) pomagali. Kam me je to pripeljalo? Nikamor. Na žalost pa sem dopustila ljudem okorg mene, da delajo vse namest mene (bila sem v vato zavita),da se sekirajo namest mene, da me pomilujejo, da prebijajo led namesto mene. IN je hudo, ker tudi, ko se problema zaveš, še vedno živiš med temi ljudmi in še vedno delajo namesto tebe, pa čeprav ti tega nočeš. In kaj hočem povedat? Ugotovila si vzrok napadov, zdej pa ugotovi še pot iz njih. Najprej... ob vsakem napadu tesnobe začni dihat. Počasi, globoko in umirjeno. To najprej pomaga. Potem zavestno prekini tok misli. Če ne gre drugače si pomagaj z afirmacijami. najdi takkšne, ki ti bodo v danem trenutku najbolj pomagale. Če ti gre po glavi: "Nikoli mi ne bo uspelo biti dobra mama. Nikoli ne bom znala sama živeti.", si začni (pa magari na glas) govoriti nasprotne stavke: Dobra mama sem! Znam živeti sama s seboj! Moje življenje je super! Sej vem, da se zdej sliši prav neumno ampak pomaga. Ker če si te stavke ponavljaš vsak dan, začneš v njih verjeti. In ko verjameš sam vase te stvari ne vržejo kar takoj iz tira. pač ok doživiš šok, sam pol si rečeš: Ma če sem preživela tisto stvar, bom pa še to. Pa greš naprej in delaš stvari. Praviš, da si zgradila zid samih zavor med tabo in partnerjem. A veš kaj je ta zid? Samo tvoje nezaupanje vase in tvoja nesamozavest. zato, ker ti partner govori eno, ti pa verjameš nekaj drugega in misliš, da se partner moti. Ko boš premagala svoje nezaupanje vase, bo tdi zid padel. Verjemi.

david -> RE: "panika" (21.7.2006 13:03:43)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Oba sma zdrava, sma že prestala preglede pa vseeno ne gre. Mislim da je problem ravno v tem, da se jaz ne morem več sprostiti kot nekoč, da tisto uživanje ni takšno kot je bilo. Težko mi je, ker imam občutek, da sem med mano in partnerjem zgradila kot nek zid samih zavor. Kaj mi svetujete???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Po mojem tvoja bolezen nima nič skupnega s težavami pri zanositvi. Jaz ti svetujem to, kar je najtežje od vsega: da se nehaš obtoževati in žreti, ker s tem samo toneš globlje in globlje. In take psihične zavore in samoobtoževanje so po mojem prav lahko ovira na poti do zanositve. Pogovori se s partnerjem, povej mu kako se počutiš, naj ti pove, da nisi ti ničesar kriva, sprostita se in uživajta v posteljnih aktivnostih in se ne obremenjujta z zanositvijo. Mi smo imeli podobne težave (žena je imela fiksno idejo, da bo težko zanosila, ker je težko zanosila tudi njena mama) in res smo se nekaj mesecev "mučili" ampak se mi zdi da je ratalo šele ko se je sprostila in pozabila na neumnosti. d.

Anonimen -> RE: "panika" (21.7.2006 13:29:02)
Svetujem ti knjigo Louise L. Hay: Življenje je tvoje!!!! Dobiš jo v knjigarni na Čopovi v Ljubljani pa verjetno še kje, cena 2900 SIT. Kar se tiče zanostitve je bilo pri meni takole: Ko sva se poročila sm kr mislila da bomzanosila na poročno noč......bla bla...hotela in hotela sm bit noseča čim prej, ker se mi je iztekala pogodba za službo....ni bilo nič, dokler nisem ostala brez službe, bila doma, začela uživat v lepem spomladanskem maju, imela sem čas zase, za moža, za kolegice.....in junija ko sem dobila novo službo sem po enem tednu ugotovila, da nekaj pogrešam........no nč je nism pogrešala, hitr sm test nardila in je pokazu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image]......Ker sem zdaj brez dopusta, sem si vzela lepo bolniško in uživam naprej in me prou mal briga kako v službi shajajo brez mene. Sebe postavi na prvo mesto (z egoizmam seveda ne gre pretiravat), velika opora naj ti bo partner pa mislm da se da spelat v lepši jutri Držim pesti in probaj uživat v sončku, morju in poletju.

šnucika -> RE: "panika" (21.7.2006 13:46:49)
Jaz imam napade panike.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] In to v precej zoprni obliki,fizični! Prvič sem ga dobila ponoči,zbudilo me je tresenje vseh udov,čeljusti,suha usta,srčni utrip povišan,mravljinčenje po koži,driska....skratka mislila sem,da umiram!Po dveh urah me je brat peljal na urgenco,kjer so me popolnoma pregledali in ugotovili povišan CO2 v krvi...napad panike me je vodil še v hiperventilacijo.Takrat je bilo prvič in ne doktorji niti jaz nismo pomislili na napad panike.Bila pa sem v težkem obdobju,ko me je partner zapuščal zaradi druge in sem bila v hudi preizkušnji,ostati sama s kreditom-mojim in njegovim sredi še ne porihtanega novega stanovanja. Napad se je ponovil še enkrat kar z lepega,ko sem bila že v drugem obdobju,z mojim dragim.Bila sem cel dan v službi,glava me je bolela in po poti domov v avtu me je zgrabilo.Spet tresenje nog,rok,suha usta in srce.....takrat sem po nešteto prebranih literaturah vedela za kaj gre in sem poklicala [sm=love.gif],ki je bil v službi,pogovarjala sem se in počasi me je pomirilo.Vzela sem tabletko helexa-pomirjevala,ki sem ga dobila že prvič na urgenci in šla spat. Name močno vpliva stres in stiske,ki jih držim v sebi.Tudi,ko so določena težka obdobja za menoj, se pojavijo napadi.Sedaj prihajajo v lažji obliki in tudi nadzorovati jih znam. Zanosila sem brez problema,saj se ne obremenjujem s paniko,poskusim jo odklopit,čeprav me je tudi med nosečnostjo enkrat prebudilo in nazadnje spet kakšen mesec nazaj.Tisti,ki teh napadov ne poznajo ne vedo,kako grozno se takrat počutiš.....kakšna slabost je to.....uf..raje ne razmišljam. Draga anonimna-jaz bom v prihodnosti verjetno poiskala tudi psihološko pomoč,saj samo zdravniška in samoobvladovanje ne pomagata v pravi meri.Pomirjeval NE jemljem več,ker vsak napad nekako obvladam....sicer sem potem dobesedno fizično pobita in imam muskulfiber,kot po najtežjem treningu...vendar jih nočem več doživljati.Nikoli pa ne vem,kdaj in kaj ga bo sprožilo.....sem pa še vedno v zelo stresnem obdobju,predvsem me žre finančno stanje,ki ga komaj obvladujeva.Zavedam se,da bo treba po pomoč strokovnjaka...to NI NOBENA SRAMOTA! Anonimna,ne vem,v kakšni obliki se pri tebi kažejo napadi...kot prava panika ali samo določeno anksiozno stanje,vem pa,da če je to povezano tudi z razmišlajnjem o čimprejšnji zanositvi,lahko to res vpliva tudi na problem,ki ga navajaš. Poišči pomoč in drži se,pa "think positive,think pink"....čeprav vem,da je težko. Lahko se mi oglasiš tudi na privat,bova kakšno rekli. pozdrav,šnucika

*NatyTaja** -> RE: "panika" (21.7.2006 16:21:05)
Kaj pa če bi poskusila s kakim obiskom motivacijskega seminarja? Mogoče bi pa tako pridobila več samozavesti in v situacijah, ki sprožijo napade, nebi bila tako nemočna? Sicer sama nimam takih izkušenj, sem pa pomisla na to rešitev, ker vem, kako pomaga pri pridobivanju samozavesti, ki jo pa po tvojih besedah sodeč tebi primanjkuje. Glede na to, da si dolgo živela, kot praviš zavita v vato, ti verjetno manjka izkušenj in "trde kože" ! Poskusit ni greh. Zelo dober je Smiljan Mori.

*Karmen* -> RE: "panika" (21.7.2006 21:53:07)
Anonimna, javi se mi po z.s. Za mano je kar hudo obdobje, ko sem preživljala te panične napade. Tega nikoli ne ozdraviš povsem. Se pa napade naučiš kontrolirati in občutke usmerjati v pravo smer. Jaz sem imela pol leta panične napade vsak dan, tudi po večkrat. Sedaj sem prispela na tri napade letno. In te napade panike povsem obvladam, celo izkoristim jih za svoje dobro. Vodim tudi majhno skupinico ljudi s podobnimi težavami. In uspehi so zavidljivi. Več ti tu ne bom pisala. Če želiš kaj vprašati ali dobiti kakšne napotke v zvezi s tem, se mi javi na z.s. Ni se potrebno priključiti našim debatam na srečanjih, vse potrebno lahko dobiš tudi po e-mailih. LP. Karmen.

mojamura -> RE: "panika" (21.7.2006 22:19:29)
IZVIRNO SPOROČILO: mojamura to pa je podobno kot pri moji tašči....ko ima moj sin malo temperature že pomisli na meningitis pa prehlad črev, ko kolca pa reče da mu bo srček počil.mislim haaaloooo.... *verjetno pa gre pri tebi za nekaj drugega*....zato ti tudi jaz svetujem obisk psihologa anonimna preberi si moj post do konca ne pa da nekaj govoriš. Sama res nimam podobnih izkušenj, mam jih pa nekaj s strokovno pomočjo, katero ti res toplo priporočam...tisto o moji tašči res nima nič zveze s tvojim stanjem, to pa sem napisala tudi na koncu mojega sporočila!

Stran: [1]